Tiskane izdaje
Spremembe v sedanji ureditvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja, napovedane tudi v koalicijski pogodbi, so nujne iz več razlogov, poudarja dober poznavalec zdravstvenega sistema, ki ne želi biti imenovan: »Ustvarja se velik dobiček, to je najbolj donosno zavarovanje, premija je previsoka, obratovalni stroški zavarovalnic tudi, njihova kadrovska zasedba je prerazkošna, provizije agentom pa zajetne. Premija je enaka za vse, brez vsakršnega socialnega korektiva. Dobiček zavarovalnic, ki so si vložke že zdavnaj povrnile, je nad zdravim razumom in javnim interesom.« Da je sedanji sistem treba preoblikovati, med drugim zaradi nenadzorovanega dvigovanja premij, menijo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Po javno dostopnih podatkih obratovalni stroški vseh treh zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nanesejo okoli 50 milijonov evrov na leto. Pogled v njihova letna poročila kaže, da so razlike med zbranimi premijami od dodatnega zdravstvenega zavarovanja in izplačanimi škodami večmilijonske. Tudi zavarovalnice same priznavajo, da iz tega naslova kujejo presežke, Vzajemna in zdravstvena zavarovalnica Triglav sta ga lani pridelali vsaka 4,9 milijona evrov, v Adriaticu Slovenici pa je dobiček dosegel 5,1 milijona.
Zavarovalnice so proti
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo uvedeno leta 1993, začetna premija je bila med tri in štiri evre, z zavarovanjem se je zbralo le tri odstotke sredstev. Danes se v tej malhi nabere od 400 milijonov do pol milijarde evrov, kar pomeni skoraj četrtino slovenskega zavarovalnega trga. Zavarovalnice nameri o odpravi te oblike zdravstvenega zavarovanja, jasno, niso naklonjene in to v njihovem stanovskem združenju tudi nedvoumno povedo. »Menimo, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (ukinitev doplačil) ni rešitev. Velja poudariti, kakšne posledice bi taka ukinitev imela, ne toliko za zavarovalnice kot za zdravstveni sistem in gospodarstvo v celoti. Zdravstveni sistem bi bil manj pregleden, prišlo bi do monopolizacije (ZZZS), ne bi bilo več medgeneracijske solidarnosti, ki jo zagotavlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje,« naštevajo v Slovenskem zavarovalnem združenju.
Bolj molčeči so bili, ko nas je zanimalo, kako donosno glede na vloženi kapital je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, predvsem v primerjavi z drugimi oblikami zavarovanja. Si je pa njihov prvi mož Ivan Gracar že privoščil izjavo, da težko verjame, da si odprave dodatnega zdravstvenega zavarovanja želijo ljudje, po njegovem gre za poceni nabiranje politično točk.
Zaskrbljenost zaradi koalicijske pogodbe
Parcialni pogled na problem daje možnost parcialnih izjav, komentira nekdanji minister za zdravje, zdaj mednarodni svetovalec Dorjan Marušič. Zdravstvene pravice so po njegovem najbolj kratene zaradi današnje (ne)dostopnosti košarice zdravstvenih pravic, ki je prek sheme kritja z obveznim in dodatnim zavarovanjem populistična, nerealna, preživeta in spodbuja deležnike v zdravstvenem sistemu k nerealnemu »potrošništvu« ter se odmika od potreb državljanov. Sploh pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje nima lastnega proizvoda in krije samo en delež vsake storitve v obveznem, ki je socialno zavarovanje in se izvaja po načelu solidarnosti. V takem zavarovanju dobičkov po njegovem prepričanju ne sme biti.
Najverjetnejša ministrica za zdravje Milojka Kolar je pred več kot desetimi leti, ko je bila še državna sekretarka na finančnem ministrstvu, njen šef pa Dušan Mramor, zdaj znova kandidat za finančnega ministra, preprečila, da bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje preneslo v obvezni prispevek oziroma davek, kot si je zamislil Dušan Keber, ki je tedaj vodil zdravstveni resor. Zato ni pričakovati, da bodo v Cerarjevi koaliciji dodatno bremenili stroške dela; čeprav zamisli o konkretni spremembi (dajatvi, ki ne bo obremenila plač) še niso jasno predstavili. Sicer pa ekonomisti že opozarjajo: dodatna obremenitev, torej višja prispevna stopnja, pomeni manj zaposlenih.
»Po prebranih obeh straneh osnutka koalicijske pogodbe je moja zaskrbljenost samo večja in globlja,« pravi ob tem Marušič. Politične volje za pravo zdravstveno reformo ni zmogla nobena koalicija doslej. Po njegovem mnenju je ključno poiskati odgovor na vprašanje, ali si res želimo neomejeno solidarnost. »Tu gre resnično za politično vprašanje, ne za strokovne dileme. Ali se zavedamo, da noben sistem financiranja zdravstva ne more zagotoviti stabilnosti in dolgoročne vzdržnosti tako postavljenega sistema, kot ga imamo danes v Sloveniji? Ukrepi so potrebni pri reorganizaciji in prilagoditvi potrebam državljanov, zagotavljanje finančne vzdržnosti pa mora temu slediti – denar naj sledi potrebam bolnikov. Sistem zdravstvenega zavarovanja je treba spremeniti celovito, samo sprememba sheme zavarovanja ali sistema organizacije ni dovolj. Še manj pa samo odprava prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja,« še poudarja.
Pobrali na desetine
Komercialne zdravstvene zavarovalnice pri dobičku sicer niso v enakem položaju. V Triglavu v preteklosti niso imeli nerazdeljenega dobička, ker je njihova zdravstvena zavarovalnica pridelala tolikšne stroške poslovanja, da ga sploh ni ustvarjala. Stroški so bili visoki, ker je kot novinka na trgu veliko porabila za sklepanje novih zavarovalnih polic, predvsem seveda zaradi prevzema strank od konkurence. Posrednikom je namenjala za plačilo provizije celo tri mesečne premije, vedo povedati naši sogovorniki.
Vzajemna ima iz preteklih let po izračunih nekaj več kot 24 milijonov evrov dobička, Adriatic Slovenica pa 5,7 milijona. Pri tej zavarovalnici nerazdeljeni dobiček na zavarovanca znaša blizu 20 evrov, pri Vzajemni pa med 30 in 33 evrov. Konec preteklega leta je sicer Vzajemna vsakemu zavarovancu zmanjšala decembrsko premijo za 15 evrov, kar pomeni, da je vračala del tekočega dobička iz leta 2013, preostanek preteklega presežka pa je skladno s sklepi junijske skupščine šel v varnostne rezerve. Mimogrede, Milojka Kolar trdi, da je bila z mesta prve dame Vzajemne odstranjena, ker je hotela znižati previsoke premije.
Odpraviti nesposobnost ZZZS
»Ukinitev dela sistema brez ideje, kako bo to vplivalo na vse druge dele in kaj bomo naredili po tem, je povsem nesmiselna,« pravi Valentina Prevolnik Rupel z Inštituta za ekonomska raziskovanja. »V Sloveniji smo že pred desetletjem ugotovili, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni zavarovanje, ki ga potrebujemo. S tem se strinjamo vsi, tudi zavarovalnice, ki ga izvajajo, pa ga vseeno ne opustimo. Razlog so različni lobiji, ki imajo očitno tako veliko moč, da že desetletje ohranjamo nekaj, kar nikomur ne koristi in dela škodo zdravstvu. Glede na dolgo obdobje dopolnilnega zavarovanja pa je jasno, da je sistem popolnoma vpet v celotno zdravstvo.«
Po mnenju Prevolnik Ruplove tudi ni smiselno, da bi imeli konkurenčne zavarovalnice, ki bi tržile različne dele košarice zdravstvenih storitev. »Ne, zakaj bi si to želeli – s tem ne postavimo konkurence, stroški vzdrževanja dveh ali več zavarovalnic in dvojnega pobiranja prispevkov pa so ogromni. Razlog, da se o tem govori, je drugje – ZZZS ni konkurenčna in ni sposobna aktivnega kupovanja storitev. Torej odpravimo razlog: naredimo ZZZS boljšo, ve se, kaj je treba popraviti, tako kot v vsakem podjetju vedo, kaj narediti, če podjetju ne gre.«
Po njenih besedah izkušnje drugih držav, na primer Češke in Slovaške, kažejo, da se tudi v primeru uvedbe konkurence med zavarovalnicami pri trženju celotne košarice zdravstvenih storitev cene povišajo. »Razlog je posebnost zdravstvenega sistema, ki leži v moči prodajalca (zdravnika): zavarovalnica ga potrebuje, in če je več zavarovalnic, zdravnik nese svoje znanje tja, kjer mu ponudijo več – in cene se dvignejo. V sistemu niti v rokah držijo zdravniki, ne zavarovalnica.«
