Tiskane izdaje
Ta mesec gredo na sodno dražbo nove nepremičnine nekdanjih posojilojemalcev NLB. Banka je namreč lansko poletje prodala paket slabih terjatev do fizičnih oseb v skupni bruto vrednosti okoli 100 milijonov evrov. Kupila jih je švicarska družba DDM Holding. Koliko slabih komitentov se je s tem poslom banka znebila, v NLB ne povedo. »K zaupnosti nas zavezuje sklenjen dogovor, njegove vsebine javno ne moremo komentirati,« so redkobesedni. Po naših informacijah je med več tisoč dolžniki, ki se zdaj ne pogovarjajo več z banko, ampak z novimi lastniki njihovega dolga, mogoče zaslediti tudi znana imena iz vrst novinarjev, športnikov in politikov.
Model televizijske prodaje
Ko so obveščeni, da je lastnik terjatev oziroma njihovega dolga postal nekdo drug, večina dolžnikov ne ve, kaj pričakovati. Po oceni naših sogovornikov naj bi bil prenos lastništva terjatev z bank na družbe za upravljanje terjatev dejansko ugodnejši. »Banka le težko privoli v odpis terjatve, kupec terjatve pa je to načeloma dobil z visokim diskontom, plačal zanjo zgolj deset do dvajset odstotkov vrednosti, zato je prej zadovoljen z zgolj delnim poplačilom, da mu ta le zagotavlja dobiček. Obresti, ki bi jih banka v vsakem primeru zahtevala, odmisli načeloma takoj, že če dolžnik poplača glavnico, je največkrat pripravljen privoliti v popust,« pojasnjuje eden od naših sogovornikov iz bančnih krogov. »Model je dejansko podoben televizijski prodaji – če plačate v 30 dneh, vam zagotovimo 30-, 40-odstotni popust,« je dogovarjanje med upravljavci terjatev in dolžniki slikovito opisal eden od sogovornikov. Izvršb se menda resnično izogibajo, saj da trajajo postopki na sodiščih predolgo, več let, s čimer so povezani tudi višji stroški, sploh pa se z izterjavo dolga od fizičnih oseb večina resnih družb za upravljanje terjatev nerada ukvarja.
Švicarjem pomaga Prohit
Za poplačilo švicarskih vlagateljev skrbi v Sloveniji mariborsko podjetje Prohit. Kot je za Delo pojasnil predstavnik podjetja Igor Stražišnik, jim zaradi nepoznavanja razmer na trgu in zakonodaje pomagajo pri organizaciji izterjave, in sicer tako, da po njihovem naročilu in za njihov račun najemajo odvetnike, notarje, izvršitelje, detektive …, nekatere storitve, kot je zagotavljanje informacijske podpore in druge podporne storitve, pa opravljajo tudi sami. Stražišnik pojasnjuje, da skušajo pri izterjavi dolga vedno najti nesodno rešitev, kot so refinanciranje obveznosti, obročno odplačevanje in prodaja premoženja na prostem trgu, šele če dogovora ni mogoče doseči, se lotijo sodne izterjave. V tem primeru skušajo poplačilo dolga doseči z izvršbo, stečajnim postopkom, rubežem, prodajo premoženja na dražbah. Za vložitev izvršbe se upnik, zagotavljajo v Prohitu, odloči le takrat, ko z dolžnikom nikakor ne more skleniti dogovora o zunajsodnem poplačilu terjatve, ko dolžnik nima premoženja, da bi v celoti ali obročno odplačal dolg, noče ali ne more urediti refinanciranja in sam ni pripravljen prodati svojega premoženja na prostem trgu.
»Številk vam zaradi varovanja poslovnih skrivnosti ne moremo izdati, lahko pa povemo, da je portfelj vseboval tudi primere, v katerih se je sodni postopek že začel, a smo tudi v teh proces organizirali tako, da smo prednostno skušali najti sporazumno rešitev z dolžniki, z iskrenim namenom, da bi se izognili sodni prodaji premoženja,« pravi Stražišnik. Tudi odvetnik Gregor Lepoša, ki zastopa DDM Invest kot pooblaščenec, zatrjuje, da dolžnike vedno pozovejo najprej k »mirni rešitvi in sklenitvi dogovora«. Toda po naših informacijah terjatev za DDM Invest ne unovčujejo zgolj navedeni sogovorniki, kako »razumevajoči« so izterjevalci, pa lahko le ugibamo.
Na široko so se nas izognili
Odgovor na to vprašanje smo namreč skušali poiskati tudi pri predstavniku švicarskih vlagateljev v Ljubljani. DDM Invest ima po javno dostopnih podatkih sedež v stolpnici v središču mesta, v neposredni bližini sedeža NLB. Direktorja družbe Dušana Cigoja nam v zadnjih dneh ni uspelo priklicati, prav tako se ni odzval na prošnjo za pogovor, posredovano prek njegovih kolegov v humanitarnem društvu Hrana za življenje, v katerem je dejaven sodeč po njegovem profilu na spletnem omrežju Linkedin. Društvo sicer razdeljuje brezplačne obroke pomoči potrebnim in socialno ogroženim. Ko smo predstavnike DDM Investa hoteli poklicati še na stacionarne telefone, pa so nam na Telekomu povedali, da so bile telefonske številke na željo uporabnika iz telefonskega imenika odstranjene.
Da se jim bo naložba povrnila, Švicarji zagotovo ne dvomijo, saj so nakup paketa terjatev do fizičnih oseb od NLB med drugim financirali z drago zadolžitvijo. Po dostopnih podatkih so zanj plačali okoli 17 milijonov evrov, kupnino pa so poleg sedmih milijonov lastnega kapitala poravnali z izdajo 12-mesečne obveznice. Zanjo so vlagateljem po dostopnih podatkih obljubili kar 13-odstotni donos. Čeprav vrednostni papir ni neposredno primerljiv, naj povemo, da je na primer Gorenje januarja izdalo komercialne zapise s 1,3-odstotno letno obrestno mero in z njimi zbralo denar za financiranje sezonske narave poslovanja in optimizacijo stroškov financiranja, kupili pa so jih tako finančne institucije in podjetja kot individualni vlagatelji.
Terjatve do fizičnih oseb, še posebej če so večinoma nezavarovane, dosegajo praviloma višje diskonte, kot velja za terjatve do pravnih oseb, popust, ki si ga je pri NLB izpogajal švicarski kupec, pa je očitno presegel 80 odstotkov. Ob nakupu paketa so v družbi DDM Holding ocenili, da bodo z unovčitvijo terjatev vložek podvojili na 34 milijonov evrov, in to v 120 mesecih. Novi upnik slovenskih posojilojemalcev upravlja skupaj skoraj poltretji milijon terjatev v skupni vrednosti dveh milijard evrov, hkrati pa intenzivno išče nove naložbene priložnosti v vzhodni in srednji Evropi.
Novi pristopi
Načeloma obstajajo trije načini reševanja problema slabih terjatev – odpis, prodaja ali pretvorba v lastniške deleže.
Najvišji delež slabih terjatev (upoštevaje tudi tiste do pravnih oseb) je bil doslej zaznan v dveh sistemskih bankah, NLB in NKBM. V zvezi s prodajo terjatev bank se sicer pogosto pojavlja vprašanje, zakaj od svojih posojilojemalcev denarja ne izterjajo kar banke same, ki komitente navsezadnje najbolje poznajo. Nekateri sogovorniki ugotavljajo, da je težava predvsem politična, ne ekonomska. Če se namreč v banki odločijo odpisovati posamezne terjatve, je velika verjetnost, da bodo uprava in nadzorniki klicani na odgovornost oziroma bodo morali odgovarjati na vprašanja, zakaj so odpisali terjatev ravno določenemu podjetju ali posamezniku, ne pa komu drugemu. Te zadeve so v zasebnih bankah precej jasnejše, saj njihovi lastniki želijo, da začne banka čim hitreje opravljati normalne bančne posle, in se s političnimi ali kakšnimi drugimi vprašanji ne ukvarjajo.
