Rešena propada
Iz državnega zbora je prejšnji teden poleg kopice drugih prispela tudi dobra novica. Poslanci so brez glasu proti sprejeli zakon o Slovenski matici, ki naj bi to najstarejšo slovensko kulturno ustanovo rešil propada. Zakon so podprle vse poslanske skupine, v njem pa je zapisano zagotovilo države, da bo prispevala finančna sredstva za delovanje Matice in sofinancirala stroške dela zaposlenih. Ministrstvo za kulturo bo dalo 65 odstotkov, ministrstvo, pristojno za znanost, pa 35 odstotkov sredstev. Predsednik Slovenske matice Milček Komelj pravi, da bodo iz državnega proračuna dobili dobrih 72 tisoč evrov na leto, kar ji bo zagotovilo obstoj in skromno preživetje. V Slovenski matici so zelo veseli, da je bil zakon sprejet brez nasprotovanja. Očitno so se politični odločevalci, ne glede na pripadnost politični opciji, zavedeli vseslovenskega pomena Matice, je dejal Komelj. Pot do zakona pa je bila dolga. Slovenska matica je bila namreč vse od leta 2001, ko je ministrstvo za kulturo ukinilo financiranje plač treh zaposlenih, na robu propada.
Fištravčeve sanje
Podjetje SHS Aviation, ki prek družbe Aerodrom Maribor s pomočjo azijskega kapitala upravlja mariborsko letališče, je z enim največjih gradbenih podjetij na svetu, China State Construction Engineering Corporation, podpisalo 660 milijonov evrov vreden dogovor za prenovo in podaljšanje steze na tem letališču. Novico o zajetnem vložku sta javnosti sporočila mariborski župan Andrej Fištravec in njegov svetovalec Marko Kovačič, ki je povedal tudi, da ta denar še ni na voljo. Sliši se obetavno, toda projekt je poln neznank, nekateri pa že ugotavljajo, da gre za nesmiseln visokoleteč politični projekt. Znesek 660 milijonov evrov je neznanski in nima smisla, v Dnevniku navajajo mnenje kolumnista letalskega portala Tango Six Alena Šćurica, češ da je to dvakrat več, kot so investirali v Budimpešti ali Zagrebu, in več, kot je bilo skupno vloženo v vsa letališča na območju nekdanje Jugoslavije. Sicer pa mariborska kritična javnost in politična opozicija že dolgo ne jemljeta več resno Fištravčevih napovedi o kitajskih naložbah, saj se doslej ni uresničila niti ena.