Odpoklic kmečkega tajkuna

Jutri bo jasno, ali bo slovensko kmetijstvo, tako kot zadnjih dvajset let, tudi v prihodnje obvladoval Peter Vrisk, ali pa je prišel čas, da se konča vladavina tega moža s številnimi dobro plačanimi funkcijami. Na izrednem občnem zboru bodo namreč na tajnem glasovanju odločali o njegovem odpoklicu. Čeprav je zaupanje vanj in v njegovo delo močno načeto, je izid glasovanja negotov.

Dolgo se je med poznavalci zakulisnega dogajanja v kmetijstvu le šepetalo o imperiju, ki si ga je sčasoma sistematično zgradil Peter Vrisk. Davnega leta 1996 se je povzpel na mesto predsednika Zadružne zveze Slovenije (ZZS), s tega položaja je prevzel vodenje Kapitalske zadruge, prek nje postal predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije (DBS), kasneje še predsednik nadzornega sveta Semenarne (tam sedita skupaj s Sonjo Anadolli, predsednico uprave DBS, ki velja za njegovo desno roko in zvesto asistentko pri njegovih interesih). Poleg tega je že dvajset let državni svetnik in prek ljudske stranke močno povezan s politiko.

Z denarjem zadružne zveze – vanjo so prek kmetijskih zadrug vključeni slovenski kmetje – je financiral mnoge svoje ambicije in si gradil mrežo povezav, s pomočjo katerih se je vsa ta leta obdržal na dobro plačanih položajih. Kmetom nikoli ni odgovoril na vprašanje, koliko zasluži zgolj kot predsednik zadružne zveze. Že pred desetimi leti so mediji razkrili, da 18 tisoč evrov. Ker je prikrival resnico, ga je takratni predsednik SLS Radovan Žerjav celo izključil iz stranke. Po prihodu Marka Zidanška na čelo zdaj neparlamentarne SLS pa se je Vrisk znašel celo v izvršilnem odboru, kamor sploh ni bil izvoljen, ampak ga je mimo vseh pripeljal Zidanšek.

Vriskovo dvolično tarnanje kmetom

Na vprašanje, zakaj se tako oklepa vseh teh položajev in ali je dovolj dober motiv za to finančne narave, Vrisk seveda ne odgovarja. Zato pa toliko raje pošilja pisma svojemu članstvu, v katerih tarna, kako mu je res težko, ker mora prenašati tako hude pritiske, ki da jih je deležen. Tako namreč piše v zadnjem, ki ga je prejšnji teden naslovil na direktorje kmetijskih zadrug (ti bodo ključni za izid jutrišnjega glasovanja o njegovi prihodnosti) in v katerem jih kajpada poziva, naj ga podprejo.

Sodeč po pismu Vriska močno vznemirja pisanje medijev, ne pove pa, da na njihova številna vprašanja ne odgovarja in jih že mesece ignorira, ker mu pač niso po volji. »V zadružni zvezi delujemo transparentno, ničesar ne skrivamo, o vsem so seznanjeni in odločajo organi zveze,« piše v pismu. Nenavadna trditev za nekoga, ki ima na mizi kopico neodgovorjenih vprašanj tudi članov upravnega odbora, ki mu predseduje.

Ne odgovarja niti njim, kaj šele direktorjem tistih zadrug, ki si drznejo opozoriti na kakršnokoli neprijetno temo. Vrisk je za Delo dejal, da so takšne trditve neresnične, ker da na vsa vprašanja članic »odgovarjajo neposredno članicam ali na organih zveze ali na regijskih srečanjih, kolegijih predsednikov in direktorjev zadrug ter drugih dogodkih«.

»Moje življenje sta kmetijstvo in zadružništvo, sam sem kmet, enako vi,« zapiše v pismu. In hkrati ne odgovori niti na preprosto vprašanje, kako zmore opravljati toliko pomembnih funkcij, saj kmetje pravijo, da biti kmet pomeni celodnevno delo, ob katerem ni časa za vsakovrstno funkcionarstvo.

Vrisk na koncu pisma izrazi prepričanje, da bodo »tako kot že mnogokrat v preteklosti tudi sedaj znali strniti vrste«. Kar ni nič drugega kot poziv, naj ga spet podprejo, za kar je zadnje dni tudi močno lobiral pri posameznih direktorjih zadrug. Tako ali tako pa je javna skrivnost, da številne kmetijske zadruge drži v šahu s krediti, dodeljenimi pri Deželni banki, kar vešče obvladujeta prav z Anadollijevo.

Kmete skrbi, da bodo ostali brez banke

Medtem pa so s pismom članstvo zadružne zveze nagovorili tudi pobudniki izrednega občnega zbora. Opremili so ga s podatki in številkami, iz katerih izhaja, da so zaradi številnih napak (poslo)vodenja v preteklosti danes kmetje v velikih težavah, med njimi je ena ključnih nadaljnja usoda njihove Deželne banke. Ob vseh malverzacijah vodstva zadružne zveze in DBS je sodu izbilo dno dejstvo, da Kapitalska zadruga konec septembra, ko se je iztekel rok, avstrijski BKS ni mogla vrniti 9 milijonov evrov posojila, Vrisk pa se je, čeprav je že leta vedel, da bo ta dolg treba odplačati, raje lotil novih poslovnih podvigov, sklepanja kupčij z BKS na eni strani in prodajo deleža Kapitalske zadruge v Deželni banki na drugi.

Če bo banka prodana, to gotovo ne pomeni nič dobrega za slovensko zadružništvo, saj zadruge, ki so že zdaj v njej kreditno preveč izpostavljene, ne bodo dobile nobenih odpustkov, temveč le še dodatne stroške v obliki višjih obrestnih mer in daljše dobe vračanja, so prepričani avtorji pisma, ki med drugim opozarjajo, da je hotel Vrisk premoženje zadružne zveze maja letos celo zastaviti kot jamstvo, da bo Kapitalska zadruga poplačala 9-milijonski dolg BKS banki. »To mu je preprečil občni zbor ZZS. Se pa to premoženje s pridom izkorišča za razne nepojasnjene storitve in visoke plače zaposlenih na ZZS in ne za razvoj zadružništva in zadružnega sistema.«

Zaradi zavajanja naj odideta

Ker menijo, da je dovolj izkoriščanja premoženja kmetov za zasebne interese, je osem zadrug zahtevalo sklic izrednega občnega zbora, na katerem naj bi poleg Vriska odpoklicali tudi predsednika nadzornega sveta Ivana Kureta, ker da sta najbolj odgovorna za situacijo v zadružnem sistemu. Oba ne poročata objektivno glede prodaje banke ali vstopa strateškega partnerja v Kapitalsko zadrugo, temveč zavajata, ko govorita, da peščica zadružnikov deluje pod okriljem kupcev, ki bodo prišli poceni do lastništva v banki, navajajo v pismu.

Z odpoklicem predsedniškega dvojca bi radi dosegli, da upravni odbor, ki bo še vedno imel popolna pooblastila, sprejme sklep o skrbnem pregledu Deželne banke, ki bo podlaga za pravilno odločitev o prodaji ali dokapitalizaciji oziroma ohranitvi banke v zadružnem sistemu. Poleg tega želijo, da občni zbor izbere novega predsednika upravnega (in nadzornega) odbora, ta pa naj se najprej predstavi s programom dela, ki bo v korist vsem članicam, ne samo izbranim zadrugam. Kandidat za novega predsednika zadružne zveze je Jože Podgoršek, prehranski varuh, ki je v kandidaturo že privolil, odločanje o tem pa bo sledilo v prihodnjih tednih ali mesecih, seveda v primeru, da bo jutri izglasovana nezaupnica Vrisku. Odločili bodo predstavniki zadrug z glasovalno pravico, pri čemer bo moral vsak zase premisliti, ali še hoče biti del kompozicije, ki z zadružnim, torej trdo prigaranim denarjem kmetov poganja sama sebe.