»V zdravništvu je ogromno nasprotujočih si interesov«

Intervju s kandidatoma za predsednika zdravniške zbornice Andrejem Možino in Zdenko Čebašek Travnik.

Objavljeno
14. januar 2017 00.55
Andrej Možina in Zdenka Čebašek Travnik, Ljubljana, 9. januar 2017 [Andrej Možina,Zdenka Čebašek Travnik,portreti,Ljubljana]
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar
Kateri interesi bodo zmagali? Tudi o tem se odloča na volitvah predsednika zdravniške zbornice. Že jutri bo znano, ali bodo prevladali pogledi zdajšnjega predsednika zbornice ali nekdanje varuhinje človekovih pravic. Kandidata merita moči v drugem krogu in upata, da bo dosežena visoka, 50-odstotna udeležba volilnih upravičencev.

Le še danes imate možnost prepričati neodločene kandidate, da odpošljejo glas za vašo zmago. S katerim stavkom jih boste nagovorili?

Čebašek Travnikova:
V ospredje postavljam člane zbornice in naše medosebne odnose. Moja vizija je, da bi se ti izboljšali.

Možina: Zbornico potrebujemo. Od nje bomo dobili toliko, kolikor bomo vanjo vlagali.

Zbornica je spremenila podobo spletne strani, tudi vi, gospod Možina, ste med volilno tekmo dobili svojo. Bi radi s tem pokazali, da greste v korak s časom?

Zbornica gre v korak s časom, resda pa je ta prepočasen. Nova spletna stran zbornice nima zveze z volitvami. Je pa eden od elementov posodabljanja zbornice na vseh ravneh.

Priznavate, da greste prepočasi v korak s časom. Zakaj niste šli hitreje?

Od zbornice se velikokrat pričakuje preveč. Vidi se jo kot odgovorno za katastrofalne razmere v zdravstvu. Pričakuje se, da bo reševala zdravstvo. A ga ne more vedno. Nima pristojnosti, zdravniki smo pogosto odrinjeni od odločanja o podobi zdravstva v prihodnosti.

Čebašek Travnikova: Pri počasnosti zbornice bi opozorila na komunikacijsko počasnost. Želela bi si, da postane interaktivnost vsakdanji način komuniciranja s člani, tako prek spleta kot v osebnih stikih. Pogrešam večjo proaktivnost. Kar se tiče vsebine delovanja, pa sem se usmerila na področje profesionalizma.

Gospod Možina, vaša protikandidatka se vidi močnejšo v proaktivnosti in profesionalizmu. Katere pa so vaše prednosti?

Gre za subjektivno merilo. Kdo je močnejši, bodo povedali volivci, najini kolegi. Nerad tudi ocenjujem program kolegice. Cenim njena prizadevanja. Načrte, ki jih omenja, pa se da izpeljati šele, ko postaneš predsednik zbornice. Po blagi oceni lahko rečem, da zgolj želje protikandidatke in njeno relativno skromno poznavanje širine problemov, s katerimi se zbornica ukvarja, ne zagotavljajo kasnejšega udejanjenja načrtov. Prav je, da želje obstajajo, a ko trčijo ob politiko, smo na točki, o kateri bi lahko s kolegico precej polemizirala.

Imate, gospa Čebašek Travnik, za udejanjenje sprememb res prevelike želje in preozko poznate ustroj delovanja zbornice?

Ne. Moje želje so realne. Tudi ko sem začela mandat varuhinje človekovih pravic, o tem institutu nisem vedela veliko. Čas od nominacije do dejanskega prevzema položaja je bil namreč zelo kratek za temeljitejše priprave. Zaradi študija družinske terapije zelo dobro poznam delovanje sistemov in vem, kako lahko vanje vnašam spremembe in nove vsebine. Se pa zavedam, da še marsičesa ne vem. Vendar vem, kje poiskati informacije, dobiti relevantno gradivo, najti ustrezne sogovornike.

Protikandidatu očitate premajhno proaktivnost, nekateri pa tudi vam očitajo, da ste, ko ste bili še varuhinja, premalo naredili. Kako jim odgovarjate?

Na spletni strani varuha človekovih pravic lahko vsakdo vidi, koliko stvari je bilo izpeljanih v mojem mandatu. Izmed vseh varuhov doslej sem dala največ zahtev za oceno ustavnosti. Uvedla sem nekaj močnih projektov, ki še vedno delujejo, odprla vrata nevladnim organizacijam. Sistem odprtih vrat še vedno deluje. Izjemno pa sem ponosna na to, da sem pomagala vzpostaviti državni preventivni mehanizem po konvenciji proti mučenju, ki še danes deluje in je za vzgled tudi v EU. Morda pa ima javnost občutek, da nisem naredila dovolj, zato, ker ni bilo nobenega škandala.

Katera predvolilna poteza vašega nasprotnika ni bila poštena?

Možina:
Neposredne volitve so idealna priložnost za razne kisle kumarice in predvolilne golaže. Kljub vsemu bi ocenil, da je tekma dostojanstvena, in kolegici ničesar ne zamerim. Obžalujem le, da po svojih medijih širi številne informacije o delu zbornice, ki ne držijo in zavajajo splošno in zdravniško javnost.

Čebašek Travnikova: Rada bi vedela, katere informacije naj bi to bile. Za trditve, objavljene na moji spletni strani, imam dokaze v obliki pričevanj in dokumentov. Če kolega meni, da je Mladina »moj medij«, moram povedati, da mi je žal, da nisem zahtevala avtorizacije zapisane izjave. Tega zdaj ne morem spremeniti. Toda za vsemi drugimi izjavami stojim brez popravkov. Na neresnične govorice, ki so se o meni razširile, pa sem odgovorila na svoji spletni strani.

Možina: Oba si morava prizadevati, da kampanja ni negativna, da je čim manj hoje drugemu po prstih. Demokratično pa je, da si vsak želi pridobiti čim večjo podporo. V zdravništvu je ogromno nasprotujočih si interesov. Preveč je centripentalnih sil, zato sem vedno poskušal delovati povezovalno. Usklajevanja niso bila enostavna. Na koncu vsi strmijo v predsednika zbornice, kako se bo odločil. Če vzamemo za primer otroško srčno kirurgijo, ugotovimo, da so interesi v zdravništvu včasih tako različni, da sami sebi kopljejo jamo. Opozarjaš na pomen komunikacije, potem pa nihče ne sprejme ponujene roke za pogovor. Tudi če boš nova predsednica (se ozre k Čebaškovi), tri četrt dela je umirjanje strasti različnih skupin, ki se grizejo med seboj.

Gospod Možina, si na tihem želite, da bi zmagala kolegica in bi si oddahnili od tega grizenja?

Smo sredi volilne tekme in cilj je premagati protikandidatko.

In jaz vas povsem neumestno sprašujem o predaji. A zgolj zato, ker ste kolegici dali tako koristen nasvet.

Če bo izvoljena, ji bom vsekakor na voljo s svojimi izkušnjami.

Bi, gospa Čebašek Travnik, sprejeli ponujeno roko?

V določenih primerih gotovo. Sem mu pa tudi ponudila svoje izkušnje, ko sem prenehala mandat varuhinje, pa se ni oglasil.

Zakaj ne, gospod Možina?

Kolegica ima na tem področju še premalo izkušenj.

Čebašek Travnikova: Tedaj sem ti ponudila svoje znanje in izkušnje s področja človekovih pravic. Jih pač nisi sprejel, oziroma mislim, da jih drugi niso. Saj je vseeno.

Bi vam pri urejanju otroške srčne kirurgije kakšen njen nasvet lahko pomagal?

Čebašek Travnikova:
Mislim, da ja.

Možina: Tam nihče ni mogel pomagati. Ne profesionalci mediacije ne predsednik zbornice. Šlo je za zelo iracionalno zgodbo. Kot družba smo še vedno v krču. Ne znamo sprejeti tistega, s katerim smo v sporu.

Čebašek Travnikova: Zato je profesionalizem izjemno pomemben.

Si upate napovedati volilni izid?

Možina: Nočem špekulirati. Zdravnikom puščam svobodno voljo.

Čebašek Travnikova: Poslušam tiste, ki napovedujejo mojo zmago.

Gospod Možina, vas plaši, da bi, če bi zmagala kolegica, iz vaše omare padli okostnjaki?

Ne. V tem trenutku ji dam možnost za deset vprašanj o potencialnih okostnjakih.

Ampak najprej mora priti do zborničnih omar.

Možina:
Prvi ji bom čestital, če ji bo to uspelo.

S čim ste se zamerili glavnemu odboru Fidesa, gospa Čebašek Travnik, da je podporo namenil vašemu kolegu?

Ne vem. Od Fidesa nisem dobila pojasnil. Da so podprli kolega, sem izvedela od članov sindikata. Ne prav veseli so mi sporočili, da je bila odločitev soglasna, oni pa so pričakovali več demokracije.

Sta se Fidesu predstavljala skupaj?

Čebašek Travnikova:
Ne, tja sva bila vabljena ločeno. Prepričana sem, da bi bil izid njihovega glasovanja vsebinsko morda enak, v številkah pa gotovo ne, če bi se na sindikatu lahko pogovarjala tako, kot se zdaj tu.

Možina: Morda so me podprli zaradi zaupanja v povedano, in ker so usmeritve Fidesa glede reforme zdravstva identične zborničnim. Priznam, da sem imel neko prednost, ker sem z njimi kot predsednik zbornice sodeloval.

Kako vam bo uspelo, če zmagate, gospod Možina, opraviti naloge, ki jih v tem mandatu niste?

Težko bo, če se zdravstveni sistem ne bo celovito reformiral in reorganiziral. Apatija, ki danes tare domače zdravnike, se še kako pozna pri dojemanju zbornice.

Čebašek Travnikova: Če misliš na apatijo v povezavi s številom oddanih glasov na prejšnjih volitvah, se strinjam, da obstaja. Po odzivih kolegov na moji spletni strani pa lahko zagotovim, da ti niso apatični, le očitno v zbornici niso videli relevantnega sogovornika. Idej, kaj spremeniti, je ogromno.

Možina: Zbornico sem prejel v neugodnem stanju, ko je bil konflikt med zdravništvom in javnostjo zaradi afer na vrhuncu. Na mizi sem imel zakonodajni predlog o ukinitvi zbornice. Z njim se nisem strinjal, zato sem politiko prepričeval, da stališče spremeni. V štiriletnem mandatu nisem bil deležen nobene pritožbe nadzornih organov, da sem delo opravljal slabo, dobil pa sem jasna sporočila, da smo premehki do politike, da premalo ostro izražamo stališča o spremembah zakonodaje. V mojem mandatu so se zamenjali trije zdravstveni ministri. V takem stanju duha je bilo težko delati, realizirati ideje o prepotrebni reformi zdravstva. Tu sem bil deležen največje kritike iz vrst članstva. To je bil tudi razlog, da sem že nameraval odstopiti s predsedniškega položaja. S tako počasno politiko, ki potiska zdravstvo v nemogoče razmere, imamo 400 tisoč čakajočih na posege. Stvari so tako resne, da zdravniki ne smemo biti tiho. In na tem mestu polemiziram s stališčem nasprotne kandidatke, da naj se zdravniki ne vtikamo v politiko, kar jasno sporoča v medijskih nastopih.

Čebašek Travnikova: S politiko je treba sodelovati, to je dejstvo. Moj ne glede politike je v vseh povezavah z določenimi političnimi opcijami. Kot varuhinja sem morala ves čas sodelovati s politiki, ki so se ravno tako menjavali.

Sicer pa so mi v prvem krogu volitev celo nepošteno očitali, da sem politično nastavljena. Podprl naj bi me SD. Ampak če bi me res podpirala ta stranka, bi bila verjetno danes na kakšni drugi funkciji. Za politiko nisem bila sprejemljiva že, ko se je odločalo o novem mandatu varuhinje. Izstopila sem tudi iz komisije za pomilostitve pri predsedniku republike.

Verjetno vam želi gospod Možina dobronamerno sporočiti, da bo dialog s politiko, če boste postali predsednica, zelo težak in neugoden in vam bo zaradi njega zmanjkovalo časa za druge naloge?

Čebašek Travnikova:
Ta dialog nikoli ni bil lahek.

Nekje ste izjavili, da nikoli niste sklepali kupčij in prilagajali svojih odzivov, ko je šlo za nedotakljive elite. Kaj pa vi, gospod Možina?

Ne delujem v političnem življenju in nimam nobenih vodnikov. Ne na strani zavarovalnic ne na strani politike.

Kolikokrat pa so poskusili vplivati na vas in kako ste se jim postavili po robu?

Velikokrat. Upiral sem se s svojo držo. Nikoli me niso zvabili niti v partijske celice niti drugam. Ko enkrat prevzameš funkcijo, na kateri predstavljaš deset tisoč zdravnikov, pa sploh moraš biti politično nevtralen. Zato tudi ostro zavračam očitek kolegice, češ da sem podaljšana roka zavarovalniškega lobija. Rešitve za zdravstvo iščemo pri levih in desnih, pri zavarovalnicah, strokovnjakih ...

In jih vidite v tem, da bi javni zavodi postali gospodarske družbe, da bi dali prednost zasebništvu?

Zdravstvo je po pravu EU gospodarska dejavnost posebnega pomena. Nadzorovati jo mora zdravstvena politika, vendar morata obstajati tudi poslovna avtonomija izvajalcev in konkurenca. Zato je pomembno, da tako zasebno iniciativo kot javne zavode izenačimo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Le to vodi v konkurenčnost, v dostopnost, v kakovost in primerno ceno. Monopoli vodijo v slabo kakovost in utelešajo korupcijo. Če se v tem s kolegico ne strinjava, potem volivci lažje odločitve, komu naj namenijo svoj glas, nimajo.

Čebašek Travnikova: In v čem naj bi bilo moje mnenje tukaj drugačno od tvojega?

Možna: Za Mladino si povedala, citiram: »Možina želi, da bi se v prihodnosti zbornica še globlje vmešavala v politične odločitve in spreminjala zdravstveni sistem. Jaz pa mislim, da je to predvsem stanovska organizacija, ki si mora prizadevati za zaupanje, ugled.« Zdravstveni sistem je treba zadržati socialen, treba je zagotavljati solidarnost, vendar moramo loviti tudi stik s sodobno medicino v svetu, in zato potrebujemo reformo zdravstva. In to je najin problem, kolegica. Tu se ne ujameva.

Čebašek Travnikova: Novinar Mladine me je vprašal, ali bi tudi sama evropsko komisijo zaprosilo za presojo, ali je konkurenca zaradi pomoči države nekaterim bolnišnicam in zavodom omejena. Odgovorila sem, da tega ne bi storila, vsaj ne v predvolilnem času. Kar pa se tiče solidarnosti: ko smo o njej govorili na volilnem zboru, je iz posnetkov razvidno, da je bil tvoj odziv v smislu, češ, kaj se grem. Tudi ko smo na Fidesu omenjali solidarnost, je bilo sporočilo, da je čas zanjo mimo. Solidarnost razumem kot dostopnost do zdravstvenih storitev za vse ljudi. To, o čemer se mi zdaj pogovarjamo, pa je zagotavljanje solidarnosti s strani zdravstvenih organizacij, ki bodo javne, financirane skozi ZZZS, ali pa zasebne, če bomo dali to možnost. Ob rednem delu psihiatrinje v predvolilnem času nisem utegnila proučiti primerjalnih zakonodaj, mi je pa všeč avstrijski sistem, kjer imajo državne zdravnike in možnost zasebne iniciative. Zanimiv je tudi britanski zdravstveni sistem.

Možina: Vsekakor je sistem koncesij preživet in ni v skladu z evropskim pravnim redom.

Kaj bo vajina prva naloga po morebitni zmagi?

Čebašek Travnikova:
Od zavoda za zaposlovanje bom pridobila podatke o številu brezposelnih zdravnikov in tem, kje so. Potem jih bom povabila na pogovor, da bi izvedela, ali se res ne morejo zaposliti, ali pa so za to, da nimajo službe, drugi razlogi.

Možina: Gre za umeten problem. Redno je na zavodu prijavljenih od sto do dvesto zdravnikov, ker čakajo na pripravništvo oziroma na razpise. Zaprosil sem za podatke, koliko mesecev v povprečju čakajo. Največ mladih, ki čakajo več kot tri mesece, je tistih, ki si želijo točno določene specializacije in so nanjo pripravljeni čakati dlje. Vse diplomante medicinske fakultete spravimo v sistem specializacij. Trenutno imamo mnogo več specializantov kot pa zahtev zavodov, da jih bodo zaposlili.

Čebašek Travnikova: Krajši delovnik je že ena rešitev za njihovo zaposlitev. In zmanjšanje količnika opredeljenih pacientov. V času, ko smo diplomirali mi, smo lahko šli v službo naslednji dan po diplomi. Zato se sprašujem, zakaj se pripravništvo ne spremeni tako, da se da mladim leto dni, da se odločijo za specializacijo, medtem pa naj delajo pod mentorstvom.

Je za mlade specializante zbornica naredila dovolj? Kako je z ocenjevanjem dela mentorjev?

Možina:
Zagotavljamo njihovo pravno varnost v delovnih okoljih in hkrati izobražujemo mentorje. Seveda se kot v vsakem sistemu dogajajo tudi odstopanja, ta skušamo sproti reševati in še izboljšati sistem. Sicer pa je zbornica od leta 2000 za 56 odstotkov povečala število aktivnih zdravnikov v Sloveniji.

Vam je kdo od kolegov kdaj zaupal večjo nepravilnost, na katero je naletel pri svojem delu? Kako ste ukrepali?

Čebašek Travnikova:
Je, v času, ko sem bila varuhinja človekovih pravic. Poskušala sem ukrepati in bila deležna posledic v obliki pritiskov in očitkov, da sem ravnala v nasprotju z interesi drugih zdravnikov.

Možina: Nihče mi ni povedal nič takega, da bi bil koga dolžan prijaviti. Pogovorov o razmerah v posameznih zdravstvenih ustanovah pa je veliko. Dnevno poslušam o šikaniranju in mobingu. Pritisk menedžmenta je velik, vulgarne so zgodbe o tem, kaj se dogaja mladim, ki se zaradi svojega položaja ne upajo izpostaviti.

Ste za obvezno ali prostovoljno članstvo v zbornici?

Čebašek Travnikova:
V zvezi s tem bi najprej izvedla prostovoljno anketo, ne referenduma. Sicer pa se mi lahko pogovarjamo o obliki članstva, a nazadnje ga bo določila politika, z zakonom. Groženj, da nam bo ukinila obvezno članstvo, se ne bi tako bala. Preden se bodo politiki zmenili, da ukinejo zbornico, se moramo mi med seboj zmeniti, kako jo narediti močno.

Možina: Če je 70 odstotkov zdravnikov za zbornico, potem jo je smiselno vzdrževati! Vse zdravniške organizacije so za obvezno članstvo, nihče, tudi medicinski razred SAZU, si ne predstavlja prostovoljnega članstva, saj vemo, da bi bili v tem primeru precej neenaki pogoji z vidika nadzorov, specializacij itd. Sem zagovornik obveznega članstva, a na podlagi anket tudi zagovornik referenduma med zdravniki o tem vprašanju. Politika bi zbornico ukinila, tudi zdravniki se moramo odločiti, kako naprej.

Zdravnico Silvano Popov je nekoč zanimalo, kakšne so plače na zbornici, koliko je tam zaposlenih, kaj počnejo ... Če se navežem na to, kaj si predstavljate pod preglednim poslovanjem zbornice?

Čebašek Travnikova:
Tudi mene zanima finančno poslovanje zbornice. Podatki o tem niso dostopni na spletni strani. O delovanju zbornice nisem videla nobenega finančnega poročila, vem pa, da ga sestavljata dva dela. Iz aplikacije Erar je razvidno, koliko denarja pride na zbornico za izvajanje javnih pooblastil, drugi prihodki pa so članarine. Neko predstavo o proračunu zato imam, v porabo pa nimam uvida.

Možina: Če bi napisala zaprosilo, bi te podatke dobila. Gre za informacije javnega značaja, dostopne vsem članom, in dostopa do teh nisem nikoli nikomur zavrnil. Proračun zbornice je 3 milijone 700 tisoč evrov. Nadzor nad poslovanjem je izjemno strog. Obstajajo poročila nadzornih odborov iz preteklosti, ki so res odkrivala okostnjake. Ampak s poslovanjem v preteklosti javnosti ne želim še dodatno obremenjevati. Kakorkoli, 65 odstotkov je članskega denarja, 14 odstotkov je denarja, pridobljenega zaradi izvajanja javnih pooblastil, preostala sredstva pridobimo s tržno dejavnostjo. Do leta nazaj smo komaj plavali nad vodo, odplačevali smo kredite. Ko smo jih odplačali, smo začeli razmišljati tudi o tem, da bi znižali članarino in hkrati vlagali denar v nove portfelje. Hoteli smo kupiti garaže, a so jih vmes že prodali. Zato bomo vlagali v sklad za neprofitna izobraževanja, ustanovili bomo fundacijo za štipendiranje mladih zdravnikov, obstaja ideja o širjenju zbornice na lokalna območja.

Koliko je presežka?

Čez milijon. Velike težave sem imel, da sem dosegel popolno preglednost in higieno glede financ. Klestiti je bilo treba stroške in tudi najinim kolegom vleči prste iz marmelade.

Čebašek Travnikova: Če je to res, bom lahko samo hvaležna.

Javni zavodi poslujejo tudi s pomočjo donacij. Ali jih dobiva tudi zbornica? Če da, kaj donatorji pričakujejo v zameno?

Možina:
Občutljiva tema v današnjih časih, zato donacij nimamo, zbornica ni naprodaj.

Generalnega sekretarja zbornice, katerega mandat je praviloma vezan na mandat predsednika, ste zaposlili za nedoločen čas z visoko plačo. Zakaj, gospod Možina?

V pogodbi ima določilo, da v primeru izvolitve novega predsednika poda odstopno izjavo. Človeka, ki je dvajset let na zbornici, bi bilo sicer smiselno zadržati, lahko pa se ga odpusti.

Ga boste, če zmagate, gospa Čebašek Travnik, odpustili?

Kadrovskim vprašanjem se nisem podrobneje posvečala. Imam pa namen zaposliti tri zdravnike, za izvajanje pooblastil in za stalno neposredno povezavo s članstvom.

Možina: Lahko si vesela, da boš imela, če boš slavila zmago, možnost koga zaposliti. To pa zato, ker sem ravnal bolj demokratično od moje predhodnice, ki je štirinajst dni pred mojim prihodom kar nekaj ljudi zaposlila za nedoločen čas.

Kdaj se bo zdravnikom v družbi povrnil ugled?

Možina:
Ko se bodo razmere v zdravstvu uredile. Afere, korupcija, čakalne dobe ... Logično, da plačujemo ceno tudi zdravniki. Za 24 odstotkov se je zmanjšalo zaupanje v zdravstvo, za 13 odstotkov v zdravnike.

Čebašek Travnikova: Mislim, da bi morali zdravniki na tem področju narediti več. V odnosu med zdravniki in pacienti ter zdravniki in drugim osebjem na klinikah je ogromno možnosti za izboljšave. Pa smo spet pri profesionalizmu. To je preverjena pot, po kateri se lahko gradi zaupanje.

Katera afera v zdravstvu vas je najbolj pretresla?

Čebašek Travnikova:
Smrt dečka Bora Nekrepa. Če bi zdravnica, ki je naredila napako, to uvidela, sprejela in se opravičila, bi bilo vsem vpetim v dogajanje prihranjenega mnogo trpljenja. Mlada zdravnica, ki je bila udeležena, je odšla v tujino. To je posebna zgodba, o kateri se v javnosti ne ve kaj dosti.

Možina: Tudi mene je osebno najbolj prizadela ista tragedija. Še posebno površna komunikacija s starši in grobo kršenje stanovskih pravil zbornice. V smislu nerazumnosti in odkrite sovražne naravnanosti pa se me je najbolj dotaknila otroška srčna kirurgija. Predvsem boj nekaterih v zgodbi za to, da se one druge kaznuje in zmaga, ob tem pa se ne misli na starše in otroke.

Če je primer Nekrep dobil neki epilog, ga v primeru srčne kirurgije še čakamo. Se vam ne zdi, da je to tudi razlog, da se nestrpnost stopnjuje?

Možina:
Ko bi kolegi pediatri in kirurgi, ki so sodelovali v programu, sedli za skupno mizo, bi se morali najprej opravičiti javnosti. Slediti bi moralo razčiščevanje o tem, zakaj so šli zbornični dokumenti leta 2011 kot strogo zaupni v fascikel na UKC in zakaj ni ministrstvo, ki je imelo vse strokovne nadzore na mizi, nič naredilo. Mednarodno poročilo o nadzoru nad otroško srčno kirurgijo je zbornično delo, iz katerega izhaja zelo kritična ocena o dogajanju v programu in kaj bi bilo treba narediti za boljši program. Zgodba pa ni končana, ker preiskovalci še vedno opravljajo svoje delo in čakajo izvedenska mnenja iz tujine.

Prosim, da za konec še drug drugemu postavita po eno vprašanje (napišeta jih vsak na svoj list).

Čebašek Travnikova:
Kaj konkretno boš kot predsednik naredil, da bi povečal zaupanje članov do zbornice in javnosti do zdravništva?

Možina: Pritiskati je treba na politiko, da se bodo skrajševale nerazumno dolge čakalne vrste. Pacienti so naši zavezniki. Kot največji poznavalci dogajanja smo jim zdravniki dolžni zdravstveni sistem prilagoditi in prisiliti politiko, da bo izpeljala reformo zdravstva. H korakom do uspeha spada še poštenje in pregledno poslovanje.

Možina: Ali zdravniškim organizacijam odrekaš pristojnost v kreiranju zdravstvenega sistema?

Čebašek Travnikova: Jasno, da ne.

Možina: Potem moraš paziti, kaj sporočaš v medijih. Da se ne bo ponovilo, kar si rekla za Mladino.