Tiskane izdaje
Odvisne so od tega,
kje in s katerim cepivom se cepite.
Letos je bilo cepljenje daleč najcenejše februarja in marca, ko je proizvajalec cepiva encepur zaradi kratkega roka do izteka uporabe ponudil kar 50-odstotni popust. Takrat je na nekaterih cepilnih mestih odmerek namesto dobrih 30 stal le 22 ali celo 17 evrov. Cepivo je zato kmalu pošlo, ljudje pa bodo za naslednji odmerek – za zaščito so potrebni trije – prisiljeni plačati tudi dobrega desetaka več. Tisti, ki so si ga za 17 evrov še lahko privoščili, si ga po novi ceni morda ne bodo mogli več. Da bi ohranili nižjo ceno in povečali delež cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), so v zdravstvenem domu v Postojni tamkajšnjo in pivško občino zaprosili za sofinanciranje. Občini bosta za tretji odmerek cepiva namenili vsaka tri tisoč evrov. Sicer pa v postojnskem zdravstvenem domu še ne vedo, kolikšna bo cena encepurja z daljšim rokom uporabe. V otroškem dispanzerju imajo na zalogi še štiri ampule cepiva po znižani ceni.
Nižja cena
Encepur pri nas v letih 2014 in 2015 ni bil na voljo, kar pomeni, da je bila znižana cena dobra poslovna poteza, s katero si je farmacevtsko podjetje zagotovilo določeno število uporabnikov njihovega proizvoda. Priporočljivo je namreč, da se osnovno cepljenje, torej prvi trije odmerki, opravi z istim cepivom, medtem ko se poživitveno cepljenje po treh letih in kasneje na pet let lahko opravi tudi s cepivom drugega proizvajalca.
V GSK so cepivo uvedli na trg takoj po tistem, ko so ga na začetku leta 2015 prevzeli od Novartisa. Tega, zakaj v obdobju pred prevzemom pri nas ni bilo na voljo, zato ne morejo komentirati.
Infografika: Delo
Svobodna izbira cepivaCepilna mesta oziroma cepitelji se sami odločajo, katero cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu bodo ponudili v svojih zdravstvenih ustanovah, ali bodo imeli na voljo obe cepivi ali zgolj eno. Na inštitutu za javno zdravje pravijo, da encepur in fsme immun, ki ga proizvaja Pfizer, vsebujeta različen, vendar skoraj identičen evropski podtip virusa KME (različna seva): »Raziskave kažejo navzkrižno zaščito med podtipi virusa KME, tako da cepljenje z evropskim podtipom (obe cepivi) ščiti tudi pred okužbo z daljnovzhodnim in sibirskim podtipom.«
Infografika: Delo
Alojz Ihan, zdravnik, profesor mikrobiologije in imunologije na ljubljanski medicinski fakulteti, je potrdil, da imata cepivi zelo podobne lastnosti in podobno zaščito, zato ukvarjanje posameznika s tem, katero naj izbere, po njegovem ni smiselno. Ihan pomirja tudi vse tiste, ki se sprašujejo, ali je cenovno ugodnejši encepur z rokom uporabe do avgusta enako učinkovit kot dražja različica z daljšim rokom uporabe: »Rok uporabnosti navadno bistveno presega obdobje, ko začne postajati cepivo manj učinkovito, zato je cepljenje znotraj roka uporabnosti enako učinkovito, ne glede na obdobje, ko je porabljeno.« Na inštitutu za javno zdravje in v Glaxu so pojasnili, da je rok uporabe cepiva določen na podlagi stabilitetnih študij in ga potrdi pristojni organ za zdravila. »Cepivo je učinkovito in zagotavlja ustrezno zaščito znotraj odobrenega roka uporabe ne glede na to, kdaj je uporabljeno,« so zapisali na NIJZ, v GSK pa dodali, da v času roka uporabe cepivo izpolnjuje vse zahteve glede učinkovitosti, varnosti in obstojnosti.
Katero cepivo pa je izzvalo več neželenih učinkov? Ta podatek iz letnih poročil o neželenih učinkih, pridruženih cepljenju, ni razviden. Je pa razumljivo, da so imeli več prijav po uporabi cepiva fsme immun, saj je bilo zadnja leta v Sloveniji večinoma uporabljeno to.
Leta 2015 je bilo izdanih 49.920 odmerkov cepiva proti KME za odrasle in 23.959 odmerkov za otroke, pri čemer je imelo reakcije osem odraslih in sedem otrok.
Začetek druge cepilne akcije
Cene cepljenja se po državi razlikujejo. Po pregledu cenikov, dostopnih na spletu, se gibajo od 27 do 35 evrov. Trg samoplačniških cepiv je namreč prost, cene niso regulirane, obveščanje cepiteljev glede akcij in popustov pa izvajajo proizvajalci cepiv oziroma imetniki dovoljenja za promet. Končno ceno cepljenja, ki jo sestavljata cena cepiva in storitev cepljenja, oblikujejo zdravstveni zavodi in izvajalci cepljenja sami.
Cene cepljenja se po državi razlikujejo. Po pregledu cenikov, dostopnih na spletu, se gibajo od 27 do 35 evrov.
Vnovična akcija cepljenja se v zdravstvenem domu Ljubljana začenja jutri, trajala pa bo do četrtka. S fsme immunom se bo mogoče cepiti za 20 evrov. Med marčevsko akcijo so že cepili 3210 odraslih in 1229 otrok in pri tem ustvarili minus. Nabavna cena odmerka fsme immuna za odrasle in stroški distribucije (0,61 evra) namreč za 12 centov presegajo akcijsko ceno. Če dodamo še podatek, da ZD Ljubljana v času akcije ne zaračuna niti stroškov cepljenja, je izguba še večja. V zdravstvenem domu pojasnjujejo, da so oblikovali enotno zaokroženo ceno cepljenja zaradi enostavnejšega plačila v ambulanti. Stroškov cepljenja pa v času akcije ne zaračunavajo, saj bi radi omogočili cepljenje po dostopnejši ceni čim več ljudem ter tako prispevali k zmanjšanju števila primerov bolezni osrednjega živčnega sistema.
Ker je zdravljenje klopnega meningoencefalitisa drago, cepljenje proti tej bolezni pa sofinancirajo občine in z nezaračunavanjem storitve tudi zdravstveni domovi, bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi ga uvrstili v shemo cepljenj, ki jih plača ZZZS. Zdaj si ga namreč lahko privoščijo le premožnejši. Nacionalni inštitut za javno zdravje je to že večkrat poskušal, a zaman. Nazadnje je oktobra 2016 na zdravstveni svet naslovil vlogo za širitev programa cepljenja proti KME (za odrasle in otroke), pri čemer je predlagal, da bi bilo osnovno cepljenje (trije odmerki) za triletne otroke in odrasle, stare od 45 do 50 let, plačano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predlog za širitev programa je NIJZ oblikoval na podlagi podatkov epidemiološkega spremljanja KME, ki kažejo, da je obolevnost v Sloveniji ena najvišjih v Evropi. Posebej visoka je pri starejših, najvišja v starostni skupini od 55 do 64 let. Tudi potek bolezni je težji pri starejših bolnikih. »Najbolj ogroženo starostno skupino je seveda smiselno zaščititi prej, preden postane najbolj ogrožena, zato smo predlagali starost od 45 do 50 let. Novejše raziskave kažejo veliko breme bolezni tudi pri otrocih, zaradi dolgotrajnosti morebitnih posledic, zato smo v predlog vključili tudi triletne otroke,« so pojasnili na inštitutu za javno zdravje. Z ministrstva za zdravje so sporočili, da bo zdravstveni svet vlogo obravnaval na naslednji seji, ki bo to sredo. Če bodo razširitvi programa cepljenja prižgali zeleno luč, bosta določeni generaciji otrok in odraslih, pri katerih se bo to cepljenje izvajalo. Bi pa to pomenilo precejšen strošek za ZZZS.
Foto: Delo
Zdravnik Ihan, tudi član zdravstvenega sveta, bo podprl predlog, da se začne z brezplačnim cepljenjem proti KME. Priporočil bo, da se na podlagi izkušenj po prvem letu ponovno razmisli o načrtu, ki bi ponudil cepljenje še širši skupini ljudi do končnega cilja - pravici vsakega državljana, da brezplačno opravi vsaj prvo (kompletno) cepljenje proti KME. »Glede na pojavnost KME pri nas je vsekakor smiselno zagotoviti vsakemu državljanu brezplačno vsaj prvo kompletno cepljenje. Vprašanje je le, kako začeti, da glede na finančne in logistične zmožnosti ne pride do nepredvidljivih zapletov - da bi na primer povpraševanje po zakonsko zagotovljenem cepivu daleč preseglo naročene količine (ki jih je potrebno naročiti vsaj leto vnaprej) ali obratno - da bi bile nabavljene prevelike količine, za katere ne bi bilo interesa ljudi,« je jasen Ihan. Po njegovem je zato zdaj s strani NIJZ predlagan "planersko varen" predlog za dve starostno omejeni skupini - epidemiološko najbolj ogroženo skupino starejših (ki v teh letih začnejo več hoditi v gozdove) in najmlajšo generacijo otrok, ki se jim okužbe tudi začenjajo pojavljati (čeprav veliko manj kot pri starejših) zaradi izletov v gozdove.
Okužba z virusom KME lahko pusti trajne posledice, glavobole, zmanjšano sposobnost koncentracije in ohromelost. Eden od okuženih je na primer kar 110 dni preživel v intenzivni negi na kliničnem centru, osem mesecev pa na invalidskem vozičku. Niti smrtni primeri niso redki. Leta 2015 je bilo s KME okuženih 62 Slovencev.
Farmacevtske družbe si torej zaradi strahu pred ugrizi klopov manejo roke, še bolj pa bi si jih, če bi imeli na voljo tudi cepivo proti daleč najbolj razširjeni bolezni, ki jo prenašajo klopi – lymski boreliozi.
