Tiskane izdaje
Posel je pridobil na nedovoljen način, izpeljal ga je še bolj nedopustno. Kljub temu (za zdaj) še sedi na dekanskem in profesorskem stolu. Dame in gospodje, dr. Klavdij Logožar z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete!
Takega slavnostnega začetka si v tej zgodbi ne zasluži samo on, temveč še mnogi drugi, ki so posredno ali neposredno odgovorni, da se zgodba niti po več kot sedmih letih še ni končala na za visoko šolstvo in znanost primeren način. Mediji – razkrival je časopis Dnevnik – smo o tem poročali. Tokrat na enem mestu, ob opozarjanju na nekaj pomembnih vidikov zgodbe, objavljamo ključne dogodke. Zato da se bo jasno videla veličina (ne)dejanj Logožarja in sovpletenih.
Leta 2008: postane samostojni podjetnik
Dars, bolj natančno takratni član uprave Žan Jan Oplotnik – prav tako profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) in trenutno na mariborski univerzi tudi prorektor za finančne zadeve – je po poročanju Dnevnika na začetku leta 2008 spisal dokument, s katerim je službi za nabavo naložil, da izvede javno naročilo za študijo o upravljanju avtocestnih prometnih podsistemov. Zanjo je imel Dars zagotovljenih 30 tisoč evrov. Toda javnega naročila niso izvedli, saj se je Oplotnik odločil, da bodo raje k oddaji ponudbe pozvali tri institucije. Kot edino so ponudbo za 22.900 evrov (brez DDV) prejeli od inštituta za transport in logistiko pri EPF, ki ga je že takrat vodil Logožar. Čeprav je vrednost glede na predvidena sredstva ustrezala, so aprila na Darsu sklenili, da pogodbe ne bodo podpisali, češ da je glede na opravljeno raziskavo trga mogoče doseči nižjo ceno. Zato so postopek začeli znova in k sodelovanju povabili pet potencialnih ponudnikov. Še prej je profesor Logožar ustanovil lastno podjetje, svetovalni biro KLT – iz registra Ajpesa je bil izbrisan že dobro leto in pol kasneje – in se z njim kar takoj znašel med povabljenci. K oddaji ponudbe pa je bil ponovno pozvan tudi inštitut za transport in logistiko, ki ga je prav tako vodil Logožar. In posel je dobil Logožar – ne kot predstojnik inštituta, temveč kot samostojni podjetnik. Za študijo mu je Dars odštel 24 tisoč evrov, kar je sicer več od prvotne ponudbe inštituta, ki je bila po mnenju avtocestne družbe glede na njihovo tržno raziskavo predraga.
Zanimivo sosledje, ki si zasluži komentar. Zanj smo zaprosili nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, zdaj evropskega poslanca: »Treba se je izogibati vsem ravnanjem, ki bi lahko vzbujala dvom o nepristranskosti, zagotavljanju poštene konkurence in enakopravnem obravnavanju ponudnikov. Vsekakor se naročila ne sme prilagajati vnaprej določenemu ponudniku, ker se s tem kršijo temeljna načela javnega naročanja. Treba pa se je izogibati tudi kakršnimkoli konfliktom interesov, ki se lahko pojavijo v primerih, ko gre za preplet naročnika in interesov ponudnika.«
Leta 2009: dobi opomin zaradi kršitve zakona
Kaj od tega so kršili, bi lahko pokazala preiskava, a so se kriminalisti dela lotili prepozno. Primer je namreč prej zastaral. Potrjeno pa je, da je Logožar s sodelovanjem z Darsom kršil zakon o delovnih razmerjih. V tem namreč piše, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Ker je Logožar počel ravno to, mu je univerza pod vodstvom rektorja Ivana Rozmana izrekla opomin. Ni pa zahtevala povrnitve škode, kar ji zakon omogoča. Zakaj ne, nam na univerzi niso odgovorili. Zdaj je za povrnitev škode že prepozno, trije meseci od dneva, ko je delodajalec izvedel za nedovoljen posel, oziroma tri leta od dokončanja dela so namreč že mimo. Škoda, kajti z dejanjem, ki bi imelo vidne posledice, bi za postavitev standardov v visokem šolstvu naredili veliko več kot pa z množico besed o pomenu etike, ki jih ves čas poslušamo. A takšnega interesa očitno ni.
Leta 2014: izvoljen
24. julija 2015: študija je prepis diplomskega dela
Slabih sedem mesecev kasneje je Dnevnik razkril, da je študija, ki jo je Darsu prodal samostojni podjetnik Logožar, prepis diplomskega dela študentke. »Gospa je diplomirala pod mojim mentorstvom z navedeno temo, na katero sem jo usmeril ravno zaradi študije, ki sem jo opravil za Dars in temelji na omenjeni diplomski nalogi,« je priznal profesor Logožar. Študentko je sicer navedel kot soavtorico študije.
Diplomsko delo je avtorsko delo študenta. Kljub temu na univerzi vztrajajo, da študija ni plagiat, saj je Logožar mentor diplomskega dela. A četudi bi priznali soavtorstvo mentorju, je šlo za soavtorstvo dela, ki je nastalo v delovnem razmerju profesorja, je zapisal nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje in profesor Peter Maček. Po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah takšnega dela, ki je nastalo v delovnem razmerju, profesor ne sme prodati kot zasebnik. Šteje se namreč, da so pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Torej najverjetneje do leta 2018.
Ne glede na vse napisano je dekan Logožar vztrajal: »O odstopu ne razmišljam,« je zatrjeval. O tem, da bi moral dekan EPF odstopiti, ni nekaj prvih dni razmišljal niti mariborski rektor Igor Tičar, z utemeljitvijo, da je bil Logožar »za dekana izvoljen skladno z demokratičnimi postopki«. Drugačnega mnenja je bil le visokošolski sindikat, ki je zahteval odstop vseh vpletenih – torej tudi prorektorja Oplotnika.
29. julija: rektor ne začne postopka za razrešitev
Nekaj dni kasneje je Tičar dekana Logožarja vendarle pozval k odstopu. Pri tem je zapisal, da ta primer, ki je pustil madež na ugledu univerze, poudarja nujnost sprejetja ustreznih ukrepov, s katerimi bodo v prihodnje kolikor je mogoče preprečili podobna ravnanja. Zato da je etični kodeks že v pripravi. Toda aktov, ki rektorju in drugim zaposlenim nalagajo etično in odgovorno ravnanje, nekateri pa tudi prijavo nepravilnosti uradnim organom, že zdaj ni malo, poleg že omenjenih naj spomnimo še na obveznosti po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, kodeks ravnanja javnih uslužbencev ter navsezadnje statut mariborske univerze.
Prav ta rektorju tudi omogoča, da sam začne postopek za razrešitev dekana. Potrebuje le mnenje senata ali upravnega odbora univerze. Za mnenje ne prvega ne drugega ni zaprosil.
Poleg tega o razrešitvi dekana rektor lahko odloča na predlog senata ali upravnega odbora univerze ter senata ali akademskega zbora fakultete. Sestal se je samo zadnji, in sicer šele več kot mesec po tem, ko je bilo jasno, da je študija prepis diplomske naloge.
3. septembra: podpora
Naša sogovornica Manja Klemenčič, predavateljica sociologije visokega šolstva na Harvardu, sicer razume, da akademska skupnost, vključno s študenti, celotne zgodbe noče reševati pred očmi javnosti, toda kadar gre za »tako nedvoumno in hudo kršitev načel akademske integritete, bo sebi naredila več škode kot koristi, če ne bo jasno in glasno obsodila dejanja in sprejela kršitvi ustreznih ukrepov«. Neodzivnost študentov in akademskega osebja na kršitev ima »morda celo močnejši vpliv na oblikovanje univerzitetne kulture, ki dopušča kršitve načel akademske integritete, kot na samo univerzitetno kulturo vplivajo ukrepi vodstva«, je še prepričana.
Aljaž Ule podobnega primera na amsterdamski univerzi, kjer predava, ne pozna. Ve pa, da bi raziskovalca zaradi plagiatorstva najprej kaznovala akademska skupnost, saj bi mu bil otežen dostop do pomembnejših znanstvenih revij. Potem bi se z akademskega položaja umaknil sam, preden bi ga razrešili drugi, saj bi se sicer slab sloves prenesel na ustanovo kot celoto. Tako je v Amsterdamu, ne pa v Mariboru. Res pa je na Nizozemskem lažje odpustiti zaposlene na univerzah, saj niso zaščiteni kot pri nas. Poleg tega dekani fakultet pogosto prihajajo z drugih univerz, zaradi česar je manj nepotizma, vrtičkanja in vpliva povezav, dodaja Ule.
Jutri: redni profesor,
Še vedno pa ni glasu od ključnih študentov. Odzvala sta se sicer Študentska organizacija Slovenije in študentsko društvo Iskra, toda študentski svet fakultete, katerega naloga je med drugim prizadevanje za čim bolj kvaliteten študij, še zmeraj molči. Zakaj, nam študent prorektor Matej Matic Murenc ni odgovoril.
Tako kot se z našimi vprašanji ni hotel ukvarjati profesor Logožar. Bo še naprej predsednik sveta javne agencije za železniški promet ter namestnik predsednika sveta javne agencije za civilno letalstvo? Ostaja predstojnik inštituta za transport in poslovno logistiko ter študijske usmeritve Mednarodna poslovna ekonomija na fakulteti? Je morda že v postopku pridobitve naziva rednega profesorja, ki mu ga po trenutnih predpisih ne bo več mogoče odvzeti? Nihče od vpletenih se tudi ne vpraša, ali bo kršitelj že letos lahko nominiran za kakšno nagrado. Se bo še letos lahko prijavil na razpise, ki jih financirata država ali Evropska unija? Verjetno je odgovor na vsa vprašanja – da.
