»Vstajniški« Fištravec nasproti »gotof si« Kanglerju

Mariborčani so pred nenavadno dilemo. Naj v drugem krogu izberejo vstajniškega župana, ki je marsikaterega podpornika v letu in pol razočaral, ali »gotof si« Kanglerja, ki se je kljub silovitemu gnevu zoper njega skoraj čudežno vrnil na prizorišče? Med našim intervjujem sta bila drug do drugega vljudna, govorila sta celo o sodelovanju.

G. Fištravec, po naših informacijah vas vsako jutro pride na dom iskat voznik s službenim audijem. Čeprav do vašega doma vozi mestni avtobus. Kako gre to skupaj z vašo naklonjenostjo trajnostni mobilnosti?

Fištravec: Res je, delam od jutra do večera, enostavno se mi časovno ne izide, da bi se po mestu prevažal s kolesom. Rektorju uspe, meni pa ne. Termine imam na pol ure, tako da to ni mogoče.

Župani naprednih mest se na delo vozijo z javnim prevozom ali s kolesom in s tem dajejo zgled.

Fištravec: To bo mogoče v novem mandatu, ko bom imel podžupane, ko bo urnik manj natrpan in ko bo javni promet posodobljen.

Kangler: Naj g. Fištravec pove, kolikokrat se je v službo pripeljal s kolesom, glede na to, da je bil na vstajah zelo glasen, kako se bo v službo vozil s kolesom.

Fištravec: Ne, rekel sem, da jaz ne rabim džipa za vožnjo po mestu.

Kangler: Vi pozabljate, da je občina Maribor tudi Gaj, Brestrnica, Limbuš, Pekre, vse do Areha na Pohorju. Pozabljate na Malečnik, na zaledje Kalvarije in podobno. Vse to je Maribor.

Fištravec: Bivši župan ni potreboval džipa za to, da bi se vozil k ljudem, ampak za to, da se je vozil na lov.

Kangler: G. Fištravec, lažete, tako ugleden gospod, pa lažete. Lovci vedo, s katerim avtom sem se jaz vozil na lov. Za tistega džipa pa sem plačeval boniteto.

G. Kangler, pravite, da se zdaj preživljate s kmetovanjem. Je to, da ste kmetovalec, prava referenca za vodenje mesta?

Kangler: Kmetovalec sem zdaj, pred tem sem bil poslanec, šest let sem bil župan. Če je to greh ...

G. Fištravec, je to, da ste doktor sociologije, prava referenca za vodenje mesta?

Fištravec: Gotovo. Sociologija je veda, ki se ukvarja z družbo. Pri nas velja, da je dobro, če si ekonomist ali pravnik. Ampak to so le parcialni pogledi na družbo, medtem ko ima sociolog celovit pregled.

Ali je bil kateri od vaju kdaj zaposlen v zasebnem podjetju?

Fištravec: Preden sem prišel za župana, sem bil zaposlen v zasebnem zavodu, na Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti. Na začetku kariere sem bil nekaj časa novinar pri Večeru, sicer pa sem delal na univerzi. Večino časa sem bil torej zaposlen v javnem sektorju.

Kangler: Nikoli nisem bil zaposlen v zasebnem sektorju. Do leta 1995 sem delal v organih za notranje zadeve, zatem dve leti na občini Duplek kot tajnik, od leta 1996 do 2006 sem bil poslanec v državnem zboru, od leta 2006 do 2012 pa župan Maribora.

Fištravec: Drugače pa je moja žena ves čas v zasebnem sektorju. Ima s. p., ukvarja se s poučevanjem tujih jezikov in napovedovanjem javnih prireditev.

G. Kangler, v svojem promocijskem časopisu ste med ukrepi za oživitev mesta navedli sedem ukrepov s področja gospodarstva in kar enajst s področja kmetijstva. Je Maribor mesto ali vas?

Kangler: Maribor je mesto, je pa veliko mesto, ki ima tako mestne četrti kot krajevne skupnosti. Mestna občina ima 4,8 kilometra državne meje z republiko Avstrijo. In tudi ti ljudje si zaslužijo pozornost župana in tudi tam je mestna občina Maribor. Po statističnih podatkih ima mestna občina Maribor daleč največ prihodka iz kmetijske dejavnosti glede na sosednje občine. Kar poglejte vinsko cesto v Malečniku, Ruperče, Meranovo, Pekre, Kamnico, gorice na Urbanu. In glede gozdarstva, koliko je bilo škode zaradi žledoloma prav na območju mestne občine Maribor. Maribor je tudi kmetijska občina!

G. Fištravec, julija lani ste dejali, da ste tik pred podpisom pogodb, ki bodo samo »v prvi fazi« zagotovile tristo novih delovnih mest. Takrat o imenih investitorjev niste želeli govoriti, lahko zdaj poveste kaj več?

Fištravec: Prva taka investicija je tovarna baterij. V prvem krogu se odpira 52 delovnih mest. V Palfingerju so tik pred začetkom gradnje nove lakirnice ...

O teh delovnih mestih ste govorili pred dobrim letom?

Fištravec: Tudi, mislil sem, da bo investicija stekla prej, ampak so bile neke papirnate težave, tako da projekt še ni stekel.

In kako napreduje gradnja tovarne baterij?

Fištravec: Kolikor vem, bodo zdaj objavili pozive za razgovore, interes za zaposlitev je med meščani zelo velik. A to je le prvi krog, investitor želi ustvariti od dvesto do tristo delovnih mest.

Kangler: Ali lahko kot občan izvem, kje bo ta tovarna baterij? Lokacijo? Ali veste vi kot župan?

Fištravec: Vem, ja.

Kangler: Ali mi torej lahko poveste?

Fištravec: Ne morem vam povedati, ker je to stvar investitorja.

Kangler: Pa saj ti delavci, ki se prijavljajo, bodo ja morali vedeti, kje je tovarna!

Fištravec: Ne uganjajte demagogije, zunaj je razpis, ljudje bodo dobili poziv na razgovor ...

Kangler: Demagogija je to, kar vi govorite!

Fištravec: Saj vas razumem, vi ne ustvarjate delovnih mest ...

Kangler: Potem pa mi kot občanu povejte, kje bo ta tovarna baterij!

Fištravec: V Mariboru.

Včasih smo iz Evrope umazano industrijo, kot je proizvodnja baterij, »izvažali« na Kitajsko, zdaj je očitno obratno?

Fištravec: Ne, ne, to ni umazana industrija, to je zelo čista industrija, gre za baterije po najvišjih ekoloških standardih, tu ni nobene zveze z žveplom, kot so očitali. Res, veliko industrije se je selilo na Daljni vzhod, ampak tudi veliko se je danes seli nazaj v Evropo, ne samo umazane. Do tega investitorja smo prišli tako, da smo iskali proizvajalca električnih vozil. Baterije so pač en element teh vozil, gre za zelo napredno tehnologijo.

G. Kangler, v kampanji ste med ukrepi napovedali legalizacijo na črno zgrajenih vikendov. Računate torej na glasove črnograditeljev?

Kangler: Ne, saj smo že v času mojega županovanja sprejeli odlok o pomožnih objektih in tudi vlada je sprejela uredbo na tem področju. Ne gre za vikendaše, ampak za ljudi, ki imajo vrtove in zemljišča v najemu. Gre za zemljišča, ki morajo biti obdelana in urejena. Torej mora biti vsakemu dovoljeno, da ima tam vikend ali hiško, da v njej shrani orodje in podobne stvari.

Torej ne gre za vikende, ampak za lope za orodje?

Kangler: Dobro, tudi za čebelnjake in druge pomožne objekte, kot piše v uredbi. Ne vidim razloga, da jih inšpekcije na ta način preganjajo. Turistično društvo v Počehovi je moralo zato podreti svoj objekt, čeprav nikogar niso motili. In vlada je že pripravljala osnutek zakona o legalizaciji, ker je bilo preveč upora med ljudmi. Jaz ne vidim zadržkov, tem ljudem je treba pomagati.

Torej naj ljudje čim prej postavijo objekte, da jim jih boste vi kot župan legalizirali?

Kangler: Te lahko že zdaj postavijo v skladu z odlokom o pomožnih objektih.

Fištravec: To smo že uredili, sprejeli smo prostorskoureditvene pogoje (PUP), ki so zelo liberalni in omogočajo legalizacijo kakšnih 85 odstotkov teh objektov. Zato se lahko zadeve rešujejo bolj sistemsko.

Največji gospodarski problem v Mariboru ta hip je gotovo grozeči stečaj Športnega centra Pohorje. Kako bi ukrepali, da bi rešili zimsko sezono na Pohorju?

Fištravec: Imamo rešitev, vendar bo nujno sodelovanje vlade, saj je država lastnik podjetja, prek slabe banke, ki ima vse niti v svojih rokah. Zdaj sem že tretjič pozval predsednika vlade, da bi se srečala na to temo. Iz kabineta obljubljajo, da bodo določili termin. Pozitivno je, kar je napovedal županski kandidat SMC Anton Kranjc, da bo vlada naredila vse za preživetje ŠC Pohorje. Ampak se že zelo mudi, ker je zimska sezona pred vrati. Če se ne bo ukrepalo zdaj, potem preživetje te zime ne bo mogoče.

Kangler: Ukrepati mora lastnik, torej slaba banka, posredno pa vlada. Zagotoviti moramo, da bo zimska sezona delovala.

Kako?

Kangler: Tako da slaba banka družbo dokapitalizira. Če pa pride do stečaja, mora nemudoma vskočiti občina, prenesti upravljanje vzpenjače na drugo pravno osebo, to je lahko Marprom ali Športni objekti Maribor, in zagotoviti, da bo stečaj potekal po tako imenovani mehki varianti. Kot v primeru Rimskih toplic, ki kljub stečaju niso zaprle vrat niti za dan in imajo danes že novega lastnika.

Fištravec: Če bo šel ŠC Pohorje v stečaj, je sezona na Pohorju izgubljena. Najbolje bi bilo, da bi občinsko podjetje do odkupa najelo infrastrukturo, imamo tudi že denar za nujno obnovo žičniških naprav. Ne razumem, zakaj se slaba banka in vlada obirata tako dolgo, ko pa je denar pripravljen. No, za vlado še razumem, ker je šele prišla, za slabo banko pa nikakor.

Načeli ste še eno ključno vprašanje, odnos med Mariborom in Ljubljano. Ta je bil vedno napet, kako boste kot župan ukrepali, da bo sodelovanje boljše?

Kangler: Z vsemi poslanci v državnem zboru imam dobre odnose, manj poznam le poslance SMC. Dialog sem zmeraj znal vzpostaviti.

No, s Pahorjem sta bila v konfliktu ...

Kangler: Ne, Pahor je vedno prišel k meni na obisk. Jaz sem povedal samo svoje mnenje, zakaj bo njegova vlada najslabša, in to se je tudi potrdilo. Vendar ste moje besede novinarji napačno interpretirali. To je bilo moje osebno mnenje, nikoli nisem imel konflikta ne s Pahorjem ne s katerim od njegovih ministrov. Mnenje pa kot župan smem imeti?

Fištravec: Na Trojanah ni zidu, res pa je, da se je politiko zidu šel bivši župan. Slovenija je zelo centralistično urejena in iz tega izvirajo težave. Ni toliko problem odnos med Mariborom in Ljubljano, problem je način vodenja Slovenije. Pričakujem signal predsednika vlade, zdaj ko je v sedlu. Prvi korak bo torej reševanje ŠC Pohorje, naslednji bo prihod vlade v Maribor, kjer ji bomo predstavili razvojne koncepte mesta in našo vizijo, kako bi te probleme reševali.

Simbol stagnacije Maribora je mestno središče, ki že leta životari. V primerjavi z Ljubljano je tukaj prava revščina. Nočnega življenja ni, trgovine so opustele, veliko lokalov je praznih, še tistih nekaj dobrih blagovnih znamk je odšlo. Imata rešitev, kako bi jedro mesta oživili?

Fištravec: Da, mestno jedro je zapuščeno, vsaj v veliki meri. Sam sem se sicer želel takoj lotiti ureditve Glavnega trga, pa Koroške ceste, za kar že obstajajo podlage, ampak smo ugotovili, da bi bila to preveč na horuk akcija. So namreč možnosti, da bi del mesta zaprli za promet in dopustili prevoz samo z avtobusom. Ampak potem se takoj odpre problem celotne prometne ureditve in tako naprej. Zato zdaj delovna skupina pripravlja celovito rešitev, upam, da bo izoblikovana v enem letu. Takrat se bomo lahko usmerili na evropski denar, v kohezijski politiki je nekaj denarja namenjenega sanaciji urbanih središč. Tu ima Maribor na razpolago vsaj 10 od 15 milijonov evrov, s tako vsoto pa je mogoče v starem jedru narediti marsikaj.

Torej boste najprej počakali na strategijo, šele nato boste ukrepali?

Fištravec: Mi smo z delnimi ukrepi začeli takoj, to so na primer sanacija Rotovškega trga, izboljšava Glavnega trga, ureditev pred železniško postajo, pripravljen imamo projekt vikend zapore Lenta v naslednji sezoni. Imamo torej parcialne rešitve, ampak so take, da ne posegajo bistveno v samo logiko delovanja mesta. Potrebna pa je generalna slika, da se potem lahko lotimo posameznih sprememb. Nekateri zasebniki so se medtem že aktivirali, na primer z obnovo dveh velikih hiš na začetku Koroške ceste, v Gosposki ulici in podobno. Ta duh prenove je že v mestu.

Kangler: Že v mojem mandatu smo se lotili prenove, nov Trg Leona Štuklja je dovolj velik dokaz, tu je še avtobusna postaja in ureditev prometa pri hotelu Slavija. Izdelali smo projekte za novo mestno knjižnico, za garažno hišo na Glavnem trgu, Koroško cesto, naredili smo mednarodni arhitekturni natečaj za brežino reke Drave. Ko to zaokrožiš v celoto, lahko tudi izpelješ. Prepričan sem, da mora Gosposka ulica ostati gosposka. Ampak občinskih lokalov ni veliko praznih, tu so tudi zasebniki, z njimi je treba najti dialog, rešitve. Urediti dostop do lokalov v pešconi. V mojem mandatu smo imeli vsako leto razpise za sofinanciranje obnove fasad v starem jedru. Tako smo začeli graditi in obnavljati infrastrukturo, treba pa je še dodati vsebino. Na primer na Trgu Leona Štuklja. Kavarne niso dovolj, te so zaživele, potrebujemo kulturne prireditve ob petkih, sobotah in večerih.

Mimogrede, ali vesta, da se z občinskimi lokali mešetari? Formalni najemnik lokal daje naprej v najem, sam pa pobira razliko.

Fištravec: Take primere smo imeli, na primer v Gosposki, ampak tega več ni. Zdaj je 105 od 111 občinskih lokalov zasedenih. Občinski lokali ta trenutek niso problem, problem so zasebni lokali. Proučujemo možnost, da bi še dodatno znižali najemnine občinskih lokalov in tako ustvarili ravnotežje na trgu ter uvedli dodatno dajatev za zasebnike, ki imajo prazne lokale. Vendar se moramo prepričati, da je to pravno mogoče.

Kangler: Vem za en primer v mojem mandatu, v Ulici 10. oktobra, lokal, kjer je bila včasih Panda, ki ga je Gregor Jager oddajal naprej. Takrat smo začeli postopek, ne vem pa, kako se je uredilo, ker sem takrat ravno odstopal.

Oba sta se med svojim županovanjem obdala z nekaterimi spornimi kadri. G. Fištravec, zakaj zaupate Marku Kovačiču? Katere njegove reference so vas prepričale, da deluje kot vaš svetovalec »na gospodarskem, socialnem, kulturnem, znanstvenem in izobraževalnem področju«?

Fištravec: V glavnem dela na področju gospodarstva, je zelo aktiven, celotna zgodba z Daljnim vzhodom poteka prek njega. V tem času smo naredili toliko, da zdaj kitajska vlada, ko pripravlja kolokvije, iz Slovenije vabi občino Maribor in ne slovenske vlade, ker ugotavlja, da smo mi aktivni ...

Kangler: Torej obisk dalajlame ni škodil odnosom?

Fištravec: To jih še vedno peče, kitajski veleposlanik mi je to povedal takoj, ko sva se prvič srečala. Ampak zdaj to ni več problem, ker so spoznali, da se iskreno odpiramo.

Vloga Marka Kovačiča v njegovih podjetjih Hiša jezikov in Svarog pa za vas ni sporna?

Fištravec: Bistveno je, da ne posluje z občino, kako pa ureja zasebne zadeve, je njegova stvar. Razumljivo je, da se za dobrim konjem kadi in da hočejo onemogočiti ekipo, ki dobro dela. Zato so postale problem podjemne pogodbe, čeprav so ustaljena praksa javne uprave, ministrstev, državnega zbora.

Pa vi, g. Kangler, če boste znova župan, bomo spet videli »pol Dupleka« v mestni hiši?

Kangler: Vaše vprašanje je malo nesramno. Kdo je bil iz Dupleka? Direktorica Milica Simonič Steiner. Aleš Škof je bil iz Maribora, Gregor Žmak je iz Pesnice, verjetno bi moral tudi vas vprašati, od kod so vaši starši, kdaj so prišli v Maribor. Moj oče je star Radvanjčan, vsi vedo, kdo je bil moj oče in kje sem jaz živel. A se ne čudim in se ne upiram temu pedigreju, ki ga tukaj podajate. Moji kadri so prišli z različnih institucij. G. Škof je prišel z ministrstva za okolje in prostor, Milica Simonič Steiner z ministrstva za lokalno samoupravo, g. Žmak z agencije za kmetijske trge, Simon Potrč iz kabineta ministrstva za kmetijstvo, Monika Kirbiš z ministrstva za lokalno samoupravo, kjer je bila direktorica direktorata. Če meni očitate, da so to slabi kadri, morate to očitati tudi tistim, ki so jih sprejeli v Ljubljani. Jaz trdim nasprotno, ti ljudje so imeli znanje in izkušnje, predvsem pa so vedeli, kako lahko v Ljubljani prideš do denarja.

G. Fištravec, vam pa očitajo, da je na mestnem proračunu že pol Miklavža na Dravskem polju.

Fištravec: Tudi to ni točno. To so propagandne krilatice, ki se primejo v javnosti.

Je Sašo Pelko še vedno vaš svetovalec za facebook?

Fištravec: On je še vedno moj svetovalec za informiranje. Imam dva svetovalca, za gospodarstvo (omenjeni Marko Kovačič, op. p.) in informiranje, ter tri ali štiri ljudi na pogodbah, nekaj jih je še v krajevnih skupnostih.

Ali je naloga župana urejanje služb znancem, sorodnikom, podpornikom?

Fištravec: Vsekakor to ni naloga župana. Ima pa župan pravico do imenovanja ožje ekipe sodelavcev. Zato obstaja institut zaposlitve na zaupanje, ekipa kabineta župana, ampak tu gre za kadrovanje v ozkem obsegu. Kadrovanje po sorodstveni liniji pa nikakor ne pride v poštev.

Zakaj ste potem, g. Fištravec, v kabinetu zaposlili nečakinjo Toneta Partljiča, prvopodpisanega pod vašo kandidaturo? V zameno za njegovo podporo?

Fištravec: Ne, ona je med tremi, štirimi, s katerimi smo se pripravljali na prve volitve. To, da sta v sorodu, nima povezave. Prišla je z menoj iz predvolilnega časa. Med tistimi, ki so me podprli, namreč ni bilo nikogar, ki bi šel z mano v mestno upravo, kar je razumljivo, saj so to ljudje, ki so že zaposleni bodisi na univerzi, v gledališču, imajo svoje zasebne posle in podobno. Tako je Simona Partljič postala moja asistentka.

Kangler: Odgovor je enak. Če smo si prizadevali dobiti kadre na občino, smo iskali predvsem strokovne ljudi, najbolj usposobljene. Se pa postavlja vprašanje, kje so zaposleni nekateri vstajniki in kako so prišli na te položaje. Ne na občino, ampak v nekatera podjetja. Ta očitek sicer ne leti na župana, ampak ti ljudje zdaj v podjetjih ustrahujejo zaposlene, češ če ne boš poslušen, bo prišel gospod s klobukom.

Saj so se nekateri izgovarjali tudi na vašo avtoriteto, ko ste bili župan.

Kangler: Res je, večkrat sem to zasledil, ampak sem tudi ukrepal.

Fištravec: Slišim, da se name kdo sklicuje, pa ga sploh ne poznam.

Zakaj ste potem, g. Kangler, svoji podžupanji Astrid Bah urejali službo na stanovanjskem skladu?

Kangler: To je čista laž, nikoli in nikdar, in še enkrat trdim, da bo resnica prišla na dan na sodišču.

Kakšen je vaš odnos do vstajniškega gibanja?

Fištravec: Pravzaprav me je že v osnovi za župana predlagala le ena od več vstajniških skupin, druge so iskale svoje kandidate. Razumem, da je civilna družba že v svojem bistvu razdrobljena, partikularna v svojih interesih. Kar se je tudi potem pokazalo v vstajniškem sosvetu. Z njim sem želel doseči, da bi bilo vstajniško premišljevanje povezano z mestno občino, a se je izkazalo, da imajo skupine zelo nerealna pričakovanja. Menili so, da lahko neposredno vplivajo na delovanje župana, kar ni mogoče. Pokazalo se je tudi, da zaradi posameznih interesov skupno delovanje ni mogoče. Vstajniški sosvet je hitro zamrl. Živi pa še vedno iniciativa mestnega zbora. Njih zanima samoupravljanje v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih in to tudi zelo kvalitetno delajo. In obstaja pobuda za participatorni proračun, ki jo bo na mizo dobil novoizvoljeni župan.

Kangler: Vstajniški sosvet je čisto rušenje demokracije. Če bi ta sosvet bil civilna družba, bi še razumel, toda prav med sedanjimi volitvami sem srečeval nekatere vstajnike, ki so se mi opravičevali in obžalovali, da so nekaterim svetnikom zvonili na domu, jih vznemirjali in preganjali. To ni demokratično, demokratične so volitve, kot jih imamo zdaj. Dobrodošla je vsaka civilna družba, ki ima interes za napredek mesta.

Če boste župan, boste delovali kaj drugače, ste se česa naučili zaradi vstaj in vsega, kar se je zgodilo?

Kangler: Res je, da bi marsikaj naredil drugače, marsikaj sem se tudi naučil. Obžalujem, da je prišlo do tega v Mariboru, čeprav sem prepričan, da niso bili radarji edini vzrok, je bilo še kaj drugega v ozadju. S tem se zdaj ne mislim ukvarjati, mene bolj zanima prihodnost in posvetil se bom projektom, ki rešujejo Maribor.

Kaj bo prvi, najpomembnejši ukrep v novem mandatu?

Fištravec: Nadaljeval bom z odpiranjem novih delovnih mest, z odpiranjem mesta v svet, privabljanjem tujih investitorjev. Če še tako dobro črpamo državna in evropska sredstva, so zasebni investitorji veliko močnejši od teh dveh virov. Delo v komunalnih podjetjih bom zastavil tako, da se komunalne storitve ne bodo dražile. Večji poudarek bo na cestah, čaka nas tudi nekaj strateških investicij na področju kulture in športa.

Kangler: Moja prioriteta bo zmanjševanje brezposelnosti. Plače v Mariboru so krepko pod slovenskim povprečjem. Moja vizija je, da bi imeli v Mariboru nemške plače in pokojnine, ne pa kitajskih.

Kako boste to dosegli?

Kangler: S prijemi, z investitorji, nič nimam proti investitorjem z Vzhoda ali kod drugod, predvsem pa moramo zagotoviti, da bodo imeli delavci pri njih vse pravice. Treba je sodelovati z vlado, spremeniti dohodninsko lestvico, odstraniti administrativne ovire, zagotoviti ugodnosti za odpiranje novih delovnih mest ...

Fištravec: Govoriti o nemških plačah po tem, ko si bil šest let župan in nisi ničesar naredil ...

Kangler: Veliko smo mi naredili. Povejte mi za en projekt, ki ste ga vi naredili v letu in pol? Da lahko vstopite in pokažete narejeno!

Fištravec: V Mestnem parku se, na primer, končno dela strokovno. Trava se kosi pravilno, kot se je že sto let pred tem.

Kangler: To je projekt?!

Fištravec: To je velik projekt. Rastline so hvaležne.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.