Znanstvena definicija nasprotja interesov

Primerjali smo izbrane na razpisu ministrstva za izobraževanje in člane ocenjevalne komisije.

Objavljeno
22. november 2015 22.22
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja
Primerjali smo izbrane na razpisu ministrstva za izobraževanje in člane ocenjevalne komisije. Kar dvanajst od njih je bilo tudi posredno izbranih. Večina, ker »svoje« prijave ni presojala, niti ne razmišlja, da bi lahko šlo za nasprotje interesov – in tako menijo tudi na ministrstvu. Kar je daleč od evropske prakse.

Na fakultetah in inštitutih je veliko mladih zaposlenih za določen čas – od enega razpisa do drugega. Pogosto začnejo kot mladi raziskovalci pri mentorjih, ki so izbrani na razpisu agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Njihovo zaposlitev v času doktorskega študija po novem za največ štiri leta financira država.

Nato se nekateri prijavijo na nov razpis, namenjen podoktorskim raziskovalcem. Enega takšnih, za »spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere«, je leta 2013 objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na voljo je bilo šest milijonov evrov, večina iz evropskih sredstev, 15 odstotkov je prispevala država. Namen razpisa je bil izboljšati povezavo med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom. Raziskovalci na začetku kariere naj bi razvijali področja, ki pomenijo dolgoročne izzive za znanost in gospodarstvo. Prav tako je bil, sodeč po besedilu razpisa, cilj spodbujati izobraževanje mladih, povečati kakovost raziskovalnega dela ter okrepiti medsektorsko mobilnost in zaposlovanje raziskovalcev v gospodarstvu.

Izbranci med ocenjevalci

Za uspeh na razpisu so bili pomembni raziskovalna kakovost prijavitelja, merjena s točkami sicris, ter kako je pri pridobivanju sredstev iz gospodarstva uspešna raziskovalna skupina, v kateri bo podoktorski raziskovalec deloval. Polovico od skupno možnih 70 točk pa je prijavitelju lahko prinesla ocena komisije, ki je ugotavljala skladnost predlaganega dela raziskovalca z dosedanjim delom programske skupine in podjetjem, s katerim bo raziskovalec sodeloval. Prijavo sta presojala po dva ocenjevalca izmed 68 članov komisije, ki sta se morala o končni oceni strinjati. Komisijo je določilo ministrstvo, ki je glede na področje strokovnosti tudi odločilo, kdo bo ocenjeval katero vlogo. Ker je bilo na nekaterih področjih po besedah ministrstva število prijav »majhno, na primer pri medicini, družboslovju in humanistiki, je dejstvo, da vsi niso mogli ocenjevati vlog«. Tako je 163 prijavljenih presojalo le 56 strokovnjakov.

Pregledali smo, kdo so bili člani ocenjevalne komisije, in ugotovili, da je bilo nekaj izmed njih tudi posredno izbranih. Posredno zato, ker so se na razpis prijavile visokošolske institucije s svojimi podoktorskimi raziskovalci, pri čemer so morali navesti, kdo je vodja programske skupine, v kateri bodo raziskovalci delovali. In na končnem seznamu izbranih, narejenem na podlagi vseh treh meril, je bilo dvanajst podoktorskih raziskovalcev, katerih vodje programskih skupin so bili tudi člani ocenjevalne komisije.

Zato smo vse omenjene ocenjevalce zaprosili za komentar. Dragan Mihailović s kemijskega inštituta in Janez Plavec z inštituta Jožefa Stefana nam nista odgovorila, medtem ko nas je Barbara Malič, prav tako z inštituta Jožefa Stefana, napotila na znanstveni svet za tehniko ARRS, saj je v komisiji sodelovala kot njegova članica.

Preostali so zatrdili, da možnosti nasprotja interesov ni. »V komisiji smo bili na vseh stopnjah popolnoma izvzeti iz ocenjevanja vlog raziskovalcev, ki so bili kakorkoli povezani z nami, in tudi nismo bili na noben način povezani z oblikovanjem končnega spiska odobrenih projektov,« je zapisal profesor z inštituta Jožefa Stefana Boris Turk. »Pojem konflikta interesov mi je pri delu dobro znan. Izjavo o interesni nepovezanosti sem kot ocenjevalec podpisal in se je tudi skrbno držal,« je sporočil profesor Marko Topič, ki ni, kot je dodal, ocenjeval ne predloga svojega kandidata, ne kateregakoli kandidata s fakultete za elektrotehniko, kjer je zaposlen, ne kateregakoli projekta, pri katerem bi bil kakorkoli interesno povezan. Podobno je zapisala tudi profesorica Alenka Malej z nacionalnega inštituta za biologijo. So pa ocenjevali svoje protikandidate. »Najbrž ne mislite, da bi vse slabo ocenjeval samo zato, da bi dajal preferenco nekomu, ki ga ocenjujejo drugi?« nas je vprašal Peter Raspor, v času prijave profesor na biotehniški fakulteti. »Z velikim številom možnih ocenjevalcev je bilo omogočeno, da se je pri dodelitvi (dveh) ocenjevalcev za vsako konkretno prijavo izognilo konfliktu interesov. Iz vašega vprašanja sklepam, da mislite, da sem ocenjeval svojega kandidata – to seveda nikakor ni res«, je zapisal Slobodan Žumer s fakultete za matematiko in fiziko. Janko Kos, profesor na fakulteti za farmacijo, je ocenjevanje »opravil v skladu z merili in po svoji presoji brez kakih zunanjih vplivov« in prepričan je, da so tako delali vsi člani. Profesor Mitjan Kalin s fakultete za strojništvo je prav tako, je povedal, vajen ocenjevati svoje kolege, tako po njegovih besedah poteka tudi letno vrednotenje raziskovalnih programov na ARRS, zato do zdaj ni niti pomislil, da bi nekoga slabše ocenil le zato, da bi imel njegov kandidat več možnosti. Poleg tega nas je še prepričeval, da se vendarle pogovarjamo o znanosti, najbolj etičnem področju, ter ocenjevalcih, ki so člani znanstvenih svetov ARRS, torej najbolj etični med etičnimi. »Predlagam, da preverite pogoje, ki se štejejo za konflikt interesov, katere smo definirali na sejah znanstvenega sveta ARRS za biotehniške vede,« pa je zapisala Hojka Kraigher, direktorica gozdarskega inštituta.

Hitro in brezplačno

Kako so definirali konflikt interesov na sejah znanstvenega sveta, ne vemo, poznamo pa evropsko prakso, prav tako nam je znano, kaj je napisalo ministrstvo v navodila za ocenjevalce. Člani ocenjevalne komisije ne smejo biti s prijavitelji (z visokošolsko institucijo ali podjetjem) interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali v zunajzakonski skupnosti. Ocenjevalec ne ocenjuje vlog, če je pri tem izkazano izključujoče navzkrižje interesov – torej v primerih, da je bil ocenjevalec vključen v pripravo vloge; da se bo neposredno okoristil, če bo ocenjevana vloga sprejeta; da je v ožjem sorodstvenem razmerju s katerokoli osebo, ki predstavlja organizacijo prijaviteljico v vlogi; da je direktor, skrbnik ali partner organizacije prijaviteljice; da je zaposlen v organizaciji vlagateljice vloge ter tudi primeru, da je »v kakršnemkoli položaju, ki ogroža njegovo zmožnost, da nepristransko oceni«. Medtem ko potencialno navzkrižje interesov, na kar mora strokovno komisijo opozoriti sam ocenjevalec, lahko obstaja, še piše v navodilih, če je »ocenjevalec v kakršnemkoli položaju, ki bi lahko vzbudil dvom o tem, da nepristransko oceni vlogo, ali je v takšnem položaju v očeh tretje stranke«. V kakšnem položaju bi moral biti posameznik, da bi ta bolj kot to, da je tudi prijavitelj, vplival na dvom o nepristranski oceni, ne vemo. Z ministrstva so nam sporočili, da gre za prakso, »kjer vsak posameznik, skladno z etiko, presodi, kdaj takšen položaj nastane«. Po njihovem mnenju bi se slednje recimo zgodilo, če je nekdo hierarhično povezan s prijaviteljem. Toda če bi to držalo, bi bil ta del definicije odveč, saj je zajet že s prejšnjimi alinejami.

Ministrstvo smo tudi seznanili z našo ugotovitvijo, da je bilo kar dvanajst ocenjevalcev na koncu posredno izbranih. »Vsi ocenjevalci so podpisali izjavo o zaupnosti in interesni nepovezanosti. Ocenjevalci, ki so ocenili interesno povezanost s prijaviteljem, so podali izjavo, s katero so se izločili iz postopka ocenjevanja tovrstnih vlog,« se glasi njihov odgovor.

Te besede niti ne presenečajo, če vemo, da so na ministrstvu za člane ocenjevalne komisije avtomatično določili kar vse člane znanstvenih svetov vseh šestih ved pri ARRS. Po naših informacijah so še pred imenovanjem komisije nekateri člani znanstvenih svetov ministrstvo opozorili, da se bodo prijavili na razpis. Poleg tega se je, kot kaže, tudi mudilo. »Kot se spomnim, smo bili za recenzente imenovani, ker jim v tako kratkem času ni uspelo dobiti drugih, ki bi to nalogo opravili v omejenem času brezplačno,« je zapisal Miha Humar, profesor na biotehniški fakulteti, in dodal: »Ker smo to opravili zastonj, smo omogočili vsaj nekaj dodatnih zaposlitev raziskovalcev na začetku kariere.«

Po trditvah ministrstva uporabljajo pri ocenjevanju raziskovalnih projektov prakso, »ki je vkoreninjena v sistem, uporabljajo jo tudi vse druge najbolj razvite države, priporoča jo evropska komisija, prav tako se uporablja v okvirnem programu za raziskave na evropski ravni. Gre za tako imenovani pregled strokovnjakov, kjer kompetentni strokovnjaki s posameznega področja ocenijo predlog projekta in končno oceno podajo na osnovi konsenza. Ker so predstavniki znanstvenih svetov ved strokovnjaki na področju in najbolje poznajo raziskovalno področje, kjer delujejo, se je ministrstvo odločilo, da sodelujejo pri ocenjevanju.« Toda evropski način ocenjevanja se ne odvija tako. Nasprotje interesov je sicer na papirju opredeljeno popolnoma enako, razlikuje pa se praksa.

Poleg tega je ocenjevanje evropskih projektov plačano. Ocenjevalni dan stane 450 evrov bruto, pri čemer bi moral ocenjevalec pregledati vsaj štiri prijave, kakršne so bile te, poslane na razpis ministrstva. Torej bi bil strošek ministrstva, če bi se zadeve lotili po evropsko, manjši od 35 tisoč evrov. Razpis je bil vreden šest milijonov, izbranih je bilo 77 podoktorskih raziskovalcev, kar pomeni, da je bilo za zaposlitev enega v povprečju namenjenih slabih 78 tisoč evrov. Če bi strokovnjake za ocenjevanje plačali, bi zaposlili le enega raziskovalca manj.

Neprimeren sistem

Na evropski ravni se že pri izbiri ocenjevalcev poskušajo izogniti možnosti nasprotja interesov. Povabijo namreč le tiste, ki niso povezani s prijavitelji, pravi Vladimir Vrečko, ki je zaposlen v celjski Cinkarni in pogosto ocenjuje evropske projekte. Kdor povabilo sprejme, pa mora po besedah raziskovalke na fakulteti za elektrotehniko Urše Opara Krašovec, prav tako pogosto ocenjevalke evropskih projektov, podpisati pogodbo, v kateri se zaveže, da ni povezan z nikomer od prijaviteljev na razpis.

Vrečko se o postopku ocenjevanja pri razpisu ministrstva ni želel izreči, za to bi, pravi, moral bolje poznati potek razpisa. Je pa pri tem spomnil na »slovensko incestnost, ker nas je tako malo, da vsi vse poznamo«. Zato je ključno določiti natančna pravila, ki bodo onemogočila pristransko ocenjevanje. Bo pa to vedno težje, dodaja Vrečko, saj bodo vsi raziskovalci prisiljeni iskati sredstva, se prijavljati na razpise.

»Najmanj neobičajno je, že po definiciji, da člani komisije, ki ocenjujejo ustreznost in uspešnost vlog, postanejo tudi sestavni člani zmagovitih ekip. Kako argumentirati, da člani komisij niso ocenjevali vlog raziskovalcev, ki so bili v njihovih ekipah, je drugo vprašanje. Ampak že sistem je nenavadno postavljen,« trdi nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Na protikorupcijski komisiji se o konkretnem primeru ne želijo izreči, saj ne poznajo vseh okoliščin.

Karavana gre naprej

Danes, dobre štiri mesece po tem, ko se je projekt končal, so kljub vsemu na ministrstvu zadovoljni. Instrument sta, zatrjujejo, zelo dobro sprejela raziskovalna sfera in gospodarstvo, prav tako je bila izražena želja, da se podobno oblikuje tudi v aktualni finančni perspektivi. To, da so podjetja in raziskovalne organizacije poglobili sodelovanje ter da se je »najmanj deset« raziskovalcev, kot pravijo na ministrstvu, zaposlilo v podjetjih, po njihovih besedah kaže na uspešnost instrumenta. Poleg tega, dodajajo, je nekaj pred objavo javnega razpisa brezposelnih raziskovalcev tudi po koncu operacij ostalo zaposlenih v raziskovalni organizaciji.

Vsaj štirje od njih so po razpisu ostali brezposelni in bili nato septembra izbrani na razpisu za spodbujanje zaposlovanja mladih doktorjev znanosti, ki ga je objavil ARRS. Za zaposlitev skupno 45 mladih so namenili milijon evrov. Ti so tako zdaj mirni za leto in pol. Kaj bo potem, ne vedo. Mogoče bo aprila 2017 objavljen nov razpis za spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.