Električni pogon prinaša nova imena, a pot ni preprosta

Avtomobilski posel ni ravno dejavnost, v katero bi lahkotno vstopali novi igralci. Vsaj v zadnjih desetletjih jih ni bilo veliko. Okrepljena okoljska problematika, napoved prebujanja električnega pogona in pričakovane spremembe pri navadah, povezanih z mobilnostjo, so pač spodbudile aktivnost tudi zunaj klasične avtomobilske industrije. A kakor kaže zdaj, novinci vstopajo predvsem v nišne segmente. Tu je nekaj primerov.

Verjetno je ameriška Tesla edino podjetje, ki se je v zadnjih letih res prepoznavno na novo postavilo na zemljevid avtomobilske industrije, čeravno je dobro znano, da njegovi izdelki niso poceni, da še vedno ne posluje z dobičkom in da se zadnje mesece več piše o njegovi finančni plati in borzni prihodnosti kot o samih avtomobilih. Za elektronskega prvaka Apple, ki mu nasprotno denarja ne primanjkuje in je najbogatejše podjetje na svetu, se je pred časom govorilo, da ga utegne zanimati tudi avtomobilizem, a je se v tem pogledu menda umaknil nazaj, domnevno potem, ko je ugotovil, da proizvodnja avtomobilov ni mačji kašelj. Morda so opazovali prav Teslo in videli, da ni preprosto zgraditi dobaviteljske verige, izpolnjevati najrazličnejših varnostnih standardov, upravljati proizvodnih linij in delovne sile … Je pa tako, da lahko pri Applu vselej presenetijo in šokirajo javnost.

Od sesalnikov k avtomobilom

No, novinci se le pojavljajo, nekateri rastejo popolnoma na novo, drugi vstopajo v avtomobilski svet iz svojih dosedanjih dejavnosti, vendar za nobenega ni mogoče reči več kot to, da so bolj ali manj na začetku in še daleč od zagotovljenega uspeha. Čeravno se lahko stvari še spremenijo, se vsaj za zdaj zdi, da vstopajo predvsem v takšne ali drugačne nišne segmente ali so posebneži, ki jih je težko takoj jemati zelo resno.

Del trga, na katerem tipljejo, so pričakovano manjši ali zelo majhni avtomobili, za katere se je zaradi razmeroma kratkih razdalj, ki jih prevozijo na dan, električni pogon že od nekdaj zdel najbolj primeren, saj od polnjenja do polnjenja ne zahtevajo velikega dosega in zato velikih akumulatorskih sklopov. Tako je lanskega septembra svoj električni avtomobil napovedal Britanec James Dyson, lastnik podjetja, ki se je uveljavilo s (prestižnimi) ciklonskimi sesalniki. Trdijo, da so v projekt, ki naj bi ga uresničili leta 2021, doslej vložili več kot dve milijardi evrov, nedavno pa so potrdili, da so že pred časom kupili opuščeno letališče v Withshiru, kjer urejajo testno stezo, 400 inženirjev tam menda že dela v povsem sodobno preurejenih hangarjih. Znana je Dysonova izjava, da ne namerava sodelovati s klasično avtomobilsko industrijo, ki da je pred leti vehementno zavrnila njihovo rešitev za filtre emisij v izpušnih sistemih klasičnih motorjev, češ da so ti čisti. Doslej ni niti s kako skico dal namiga, o kakšnem izdelku razmišljajo. Ko so vanj bezali pri reviji GQ, je 71-letni gospod odvrnil, da nima smisla delati nečesa, kar je videti kot tisto, kar delajo vsi drugi, da to ne bo športni avtomobil, da pripravljajo nekaj zelo radikalnega, kar ne bo poceni, kakor tudi njihovi sesalniki in sušilniki niso ...

Moderni in retro štirikolesniki

Svoj izdelek pa so javnosti že pokazali Švedi pod imenom Uniti, gre za električni štirikolesnik zagonskega podjetja, ki spominja na nekakšno drugačno nadaljevanje, morda celo nadgradnjo renaulta twizyja. Čeprav gre, kot rečeno, za t. i. start-up, ki so ga pri časniku Dagens Industri poimenovali kar Tesla z Lunda (kraj, kjer deluje), pa so pri razvoju sodelovali z različnimi znanimi tehnološkimi podjetji, kot so Nvidia, Siemens, Tele2, E.ON, Haldex, BorgWarner, Fanuc Robots. Vozilce, ki so ga še kot prototip v letošnjem nepričakovano vročem švedskem poletju prvič preizkušali na cestah na jugu Švedske, je dvosedežnik dolžine 2,9 metra, tehta le 450 kg, potnika sedita drug za drugim. Voznik sedi za krmilom v slogu dveh igralnih palic, pred njim je armaturna plošča kot računalniška tablica. Snovalci trdijo, da bo imel uniti one soliden pospešek in končno hitrost 130 km/h, odvisno od izvedbe naj bi mu akumulatorji z zmogljivostjo od 15 do 24 kWh omogočali doseg od 150 do celo 300 km. Cena ne bo prav nizka, menda od 15 tisoč evrov naprej. Trdijo, da imajo doslej za skupno 50 milijonov evrov naročil, proizvodnja naj bi stekla prihodnje leto.

Microlino je švicarsko ime, ki ga tudi marsikdo pri nas pozna po skirojih. Kdo pa se še spomni tudi BMW-jeve isette, nenavadno oblikovanega vozilca povojnih časov, katerega edina vrata so se odpirala naprej, skupaj z volanom. Podjetje Microlino Mobility System se je zdaj odločilo, da bo isetto pripravilo na novo – v duhu časa na električni pogon. Malo so jo podaljšali, a bo še vedno merila le 2,4 metra in predvsem ohranila značilna sprednja vrata, na električni pogon bo lahko vozila s hitrostjo do 90 km/h, doseg pa bo glede na izvedbo znašal od 120 ali 215 km. Kakor smo že pisali, naj bi proizvodnja potekala v italijanskem podjetju Tazzari, ki je bilo že doslej znano po mikroavtih, cena naj bi bila 12 tisoč evrov.

Potrebe po kapitalu

Vsi doslej omenjeni modeli se zdijo majhni, ne poceni in vsi prihajajo z Zahoda. Seveda pa o tem razmišljajo še kje drugje, daleč najbolj na Kitajskem, kjer skoraj mrgoli zagonskih podjetij, ampak ta imajo predvsem dovolj dela oziroma povpraševanja doma. Kot je znano, se na Kitajskem proda kar polovica vseh električnih avtomobilov v svetu. Novica, da se tamkajšnji proizvajalec Nio, ki bi odkrito rad tekmoval s Teslo, pripravlja na izdajo delnic na newyorški borzi v vrednosti 1,8 milijarde dolarjev, sicer odmeva, a je vprašanje, koliko njegovih morebitnih izdelkov bo kdaj prišlo do Evrope. Podobno velja še za enega, tokrat ameriškega tekmeca z imenom Lucid, katerega prestižno limuzino sem si imel v konceptni obliki priložnost ogledati pred dobrim letom v ZDA. Tudi oni iščejo svež (savdski) kapital in malce zamikajo proizvodnjo. Ob tem seveda le omenimo, da ne manjka idej in prototipov na temo superšportnih električnih avtomobilov, a tudi če se bodo uresničili, bodo seveda maloštevilni.



Še kaj z vzhoda? Težko je verjeti, da bi ga kdaj res ugledali, a vseeno: podjetje Kalašnikov, ki ga svet pozna predvsem po avtomatskem strelnem orožju, je nedavno napovedalo, da bo izdelovalo električni avtomobil. Na razstavi orožja v Moskvi so razkazali študijo CV-1, v popolnem retro dizajnu nekdanjih ruskih škatlastih avtomobilov, na električni pogon in z domnevnim dosegom 350 km. Po barvi in slogu malce spominja na nekdanjo študijo new trabi kot mogočo električno oživitev vzhodnonemškega trabanta, ki pa ni pridobila potrebnih vlagateljev. Kakor je navedbe ruske agencije RIA prenesel Bloomberg, namerava podjetje Kalašnikov, ki želi svojo osnovno dejavnost širiti še na druga področja, vstopiti v proizvodnjo električnih avtomobilov, a konkretnih načrtov o proizvodnih in prodajnih količinah niso predstavili.