Zgodba o cliu

Težko bi rekli, da je renault clio s svojo tehnično vsebino in pojavo kultni avtomobil. Tako o avtomobilih večinoma govorimo, ko so že kar nekaj časa v pokoju. Gredo pa v smeri nekake slave počasi njegove številke, ki so v treh desetletjih dosegle zavidljive vrednosti – v štirih generacijah so cliov izdelali 15 milijonov, od tega dva milijona tudi v novomeškem Revozu. Zdaj je na vrsti peta izvedba, verjetno ne zadnja.

Majhni avtomobili so, roko na srce, vsaj pri evropskih proizvajalcih pogosto velike prodajne uspešnice, gre pač za ljudem najbolj dostopne in široko uveljavljene modele. Tako se z veliki ciframi lahko pohvalijo različna imena, kot so ford fiesta, peugeot (205–208), opel corsa itn.



Ampak tokrat se ukvarjamo s cliom. Leta 1990 so ga na trg pripeljal kot naslednika Renaultove petice, čeravno so le-to še nekaj časa izdelovali. Menda je prav clio pri proizvajalcu uvedel imensko poimenovanje namesto številke. Tisti čisto prvi je imel kar veliko robov, če se ozremo skozi čas, je bil videti bolje kot njegova naslednika, šele s četrtim cliom je znova zapihal res dober oblikovalski veter. Nizozemec Laurens van den Acker je z njim zadel tako zelo v polno, da se je clio 4 odlično prodajal do zadnjih dni kariere; pravzaprav se bo še malo, saj ga ob novem cliu vsaj še nekaj časa ohranjajo v prodaji.



Ob povedanem ni presenečenje, da je peti clio navzven predvsem evolucija dosedanjega modela, Francozi so tu prvič malo spomnili na Nemce. Namreč kak Volkswagen večino svojih paradnih konjev po generacijah minimalno spreminja, Renault je pri različnih modelih že imel ogromno dizajnerskih prevratov, a pri cliu tokrat ne.

Najbolj prodajani avtomobil v Sloveniji

Je pa seveda clio zelo drugačen v kabini, ki je pripravljena sodobneje, z moderno multimedijsko tablico, deluje prijetno, boljši so uporabljeni materiali, bolje so pod vodstvom Slovenke Jelke Kurnik izkoristili notranji prostor. Ko sem gospo pred časom vprašal, kaj počne zdaj, je rekla, da pripravlja izboljšave za naslednjo prenovo čez nekaj let. Upam, da bodo dodelali odpiranje prtljažnika, kjer si zdaj lahko umažeš roke …



Clio je vselej sodil med kombilimuzine manjših mer, v različnih obdobjih pa je bil pripravljen še v drugih karoserijskih izvedbah. Bil je npr. našim očem ne ravno posrečena štirivratna limuzina (thalia), imel je tudi le trivratno (»kupejevsko«) izvedbo, v prejšnjih dveh generacijah je bil karavanski grandtour, še posebej donedavna izvedba je bila zelo elegantna. Zdaj je clio spet le osnovni petvratni avtomobil.



Vse od osamosvojitve je najbolje prodajani avtomobil v Sloveniji, malce zaradi cenovne dostopnosti samega modela, deloma zaradi razvejane trgovske mreže in dejstva, da nastaja pri nas, čeravno zaradi naše majhnosti to nima skoraj nobenega odločilnega vpliva na skupno proizvodnjo. Je bil pa clio marsikdaj tudi službeni avtomobil kakega velikega državnega podjetja ali javne službe, ne nazadnje ga je tudi v Franciji uporabljala žandarmerija. Po naših cestah se jih po zadnjih dostopnih podatkih vozi okoli 60 tisoč, noben drug tekmec ni tako množičen. Še kar pogosto lahko vidite clia II, ki je bil svojčas tod v ponudbi kot clio storia in se je zaradi dobre cene prodajal bolje kot takrat že novejša tretja generacija.



Imel je še druge pristavke, v Južni Ameriki so približno tisto, kar je bila pri nas storia, imenovali clio mio, torej starejši model za sprejemljivo ceno. Na Japonskem pa zaradi tam zaščitenega imena nikoli ni bil clio, ampak lutecia. Ko smo nekoč to naše bralce povprašali v mali nagradni igri, smo prezrli moč spleta in dobili celo goro pravilnih odgovorov ter morali dotiskati nagradne majice. Omenimo še kak naslov: nedavno je clio sploh prvič postal slovenski avto leta, tovrstno evropsko nagrado je osvojil že v letih 1991 in leta 2006 in je bil v finalnem izboru tudi letos.

Hibridna izvedba julija

Seveda je imel clio doslej različne pogonske možnosti, čeravno je bil glede na relativno majhnost vselej najbolj zanimiv tisti z bencinskim motorjem. Dizla ima še, a se zdi, da to ne bo več prav dolgo, ima tudi pogon na utekočinjeni plin, ki je npr. vselej zelo priljubljen v Italiji.

Ko pogledamo v njegovo pogonsko prihodnost, se moramo hkrati vrniti na začetek. Clio je bil v prvi generaciji v sicer omejeni seriji pripravljen tudi kot električni praxitele, odtlej je moralo preteči ogromno vode, da bo v njem spet nekaj električnega pridiha. Letos junija na trg pripelje hibridna izvedba, ki bo združevala bencinski pogon in dva električna motorja, kar je seveda odgovor na emisijske zahteve oziroma nujno znižanje porabe.



Ob tem se lahko le vprašamo, ali bo clio še tudi športen ali pa bo vse to ostalo samo zgodovina. Ki pa ni kar tako, saj je bil clio nekoč pripravljen tudi v izvedbi williams (po njihovem sodelovanju v tem slavnem moštvu v tekmovanju formule 1), bil je skoraj dirkalnik s sredinsko postavljenim motorjem V6 in pogonom na zadnji kolesi (pripravili so ga pri Tom Walkinshaw Racing, v danes prevedeni denar je stal okoli 50 tisoč evrov, izdelali so jih le tri tisoč), bil je clio gordini, pa nato clio R.S. (Renault Sport) in večkrat je bil opremljen z Akrapovičevimi izpuhi. Res še kdaj?