Denacionalizacijski zahtevki glede Zdravilišča Radenci zavrnjeni

Ljubljana – Denacionalizacija Zdravilišča Slatina Radenci je po 21 letih prispela do odločbe upravne enote (UE) Gornja Radgona, v kateri se denacionalizacijski zahtevki sicer že 69 let pokojnega Anteja Šariča in njegovih potomcev – zavrnejo.

Odločitev je pomembna tudi za sedanje, 82-odstotne lastnike Radenske, torej Pivovarno Laško, ki Radensko prodaja že nekaj časa. Kot je znano, se zanjo zanima češki proizvajalec brezalkoholnih pijač Kofola, ki je še junija letos izjavljal, da si želi čimprejšnji konec prodajnih postopkov. Kot smo že poročali, se Kofola pri nakupu Radenske povezuje s skupino P&P družine Polič.

Zavrnitveno denacionalizacijsko odločbo v zadevi Radenske je upravna enota Gornja Radgona (UE) izdala konec julija letos, zanjo zdaj teče 15-dnevni pritožbeni rok, ki ga lahko vlagatelji vložijo na gospodarsko ministrstvo. Kakor so nam odgovorili z MGRT, jih je UE obvestila o izdaji te odločbe. Na ministrstvu ne vedo, kdaj je bila odločba vročena, gotovo pa do današnjega dne pritožba nanjo na ministrstvo še ni bila vložena.

Kot smo v Delu že pisali, naj bi bilo po oceni UE z nacionalizacijo odvzeto premoženje vredno okrog 50 milijonov evrov ali okrog pol današnje knjigovodske vrednosti podjetja. Z zavrnitveno odločbo je UE zavrnila tri zahtevke za vrnitev premoženja družbe Zdravilišča Slatina Radenci Höhn in Comp., javne trgovinske družbe iz Radencev, ki je bila podržavljena leta 1945 po takrat veljavnih avnojskih odlokih o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino. Z odločbo so zavrnjene najprej zahteva za denacionalizacijo podržavljene družbe Kuranstalt Sauerbrunn - Radein Aktiengesellschaft Bad Radain, in sicer 48-odstotni delež pokojnega Anteja Šariča, kakor tudi zahtevi dr. Rudolfa Höhna Šariča, ki živi v ZDA, in že pokojne Wilhelmine Wiesler, rojene Šarič.

Zapleteni primer

Primer je, tako kot mnogi denacionalizacijski, zapleten. Za 48-odstotni delež Anteja Šariča se v procesu potegujeta njegova pravna naslednika (vnuka) Michael Wiesler in Barbara Puerre Wiesler, ki sta zahtevo za vrnitev podala na sodišče v Novem mestu. Kot je zapisano v obrazložitvi, je upravni organ postopek denacionalizacije po pokojnem Anteju Šariču decembra 2011 prekinil, dokler nista sklepov izdali še sodišči v Novem mestu in Celju. Iz teh sklepov izhaja, da je predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja Anteju Šariču zavrnjen. Vzrok sta že omenjeni Avnojski sklep in dejstvo, da Šarič v času, ko je bilo premoženje podržavljeno, ni bil jugoslovanski državljan. Iz dokumentacije, ki so jo obravnavali v teh dolgoletnih postopkih, je tudi razvidno, da niti Wilhelmina Wiesler, rojena Šarič, po takratnih predpisih ni bila ne jugoslovanska ne slovenska državljanka.

Medtem ko je bila Wilhelmina Wiesler hčerka Anteja in Wilhelmine Šarič, sta bila Josef Höhn in Rudolf Höhn sinova iz Wilhelmininega prvega zakona in le nekaj let tudi posvojenca Anteja Šariča. Že leta 1942 je Šarič na sodišču v Gornji Radgoni predlagal za razveljavitev te posvojitve. Tudi to dejstvo naj bi prispevalo k odločitvi, da Rudolf Höhn Šarič nima pravne podlage, da bi bil lahko razumljen kot upravičenec po Anteju Šariču.
Sredi vojnega leta 1943 sta se zakonca Wilhelmina in Ante Šarič odločila, da ustanovita delniško družbo Kuranstalt Sauerbrunn Radein Aktiengesellschaft in da vanjo vložita lastne premoženjske deleže iz odprte trgovinske družbe Zdravilišče Slatina Radenci Höhn in Comp., ki pa so jo likvidirali šele leta 1947. Lastnemu kapitalu družbenikov Wilhelmine in Anteja Šarič je bil prištet tudi zasebni račun obeh sinov Wilhelmine, torej že omenjenga Josefa in Rudolfa, ki pa nista bila zavedena kot delničarja te družbe.

Komisija za denacionalizacijo je junija letos upravnemu organu (UO) predlagala, da zahtevke za denacionalizacijo Radenske zavrne: tako zahtevek po vrnitvi deleža delniške družbe Kuranstalt Sauerbrunn - Radein Aktiengesellschaft Bad Radain v korist pokojnega Anteja Šariča kakor tudi denacionalizacijski zahtevek dr. Rudolfa Höhn Šariča po vrnitvi premoženja Zdravilišča Slatina Radenci, Höhn in Comp., nekoč javne trgovinske družbe v Radencih, prav tako zahtevek že 46 let pokojne Wilhelmine Wiesler, rojene Šarič. Pooblaščenca denacionalizacijskega vlagatelja sta ugovarjala, da so predlagani sklepi neutemeljeni, a jih je UO zavrnil v celoti kot neutemeljene. Ker vlagatelji ne izpolnjujejo pogojev za vračilo podržavljenega premoženja, hkrati pa, kakor je zapisano v obrazložitvi, »vse spisne listine dokazujejo, da je bilo podjetje statusno preoblikovano iz ene oblike družbe v drugo, od 1. januarja leta 1944 pa je poslovalo kot delniška družba«. Listin, ki bi izkazovale, da je tudi po tem datumu poslovala sicer že v delniško družbo preoblikovana javna trgovinska družba, vlagatelji niso predložili.