Deloindom: Biodinamična kmetija Černelič - živa zemlja je pogoj za zdravo rast

Černeličevi poleg ekoloških standardov izpolnjujejo še strožje zahteve blagovne znamke Demeter, s katerimi zagotavljajo, da kmetujejo po biodinamičnih načelih.

Objavljeno
30. november 2015 15.47
Julijana Bavčar
Julijana Bavčar

Kljub nadpovprečno toplemu novembru so se nočne temperature za vse svete v Dečnem selu pri Brežicah spustile pod ničlo, škropljenje paradižnika z raztopino baldrijanovega izvlečka pa je obiralno sezono pri Černeličevih podaljšalo še za nekaj časa. Večina nas to zdravilno rastlino pozna po pomirjevalnih lastnostih in vplivu na dober spanec, biodinamiki pa jo uporabljajo tudi za krepitev rastlin, ki ob njeni pomoči brez škode zdržijo do štiri stopinje pod ničlo.

Ko smo se z gospodarjem podali v rastlin­jake, smo se tudi sami prepričali o dobri kondiciji paradižnika, paprike in jajčevcev, ki jih bo poleg drugih vrtnin konec tedna odpeljal na ljubljansko ekološko tržnico. Neogrevani rastlinjaki, ki jih prekriva PVC-folija, ob sončnih dnevih resda akumulirajo precej toplote, s čimer spomladi in jeseni podaljšajo sezono, ko termometer zdrkne do ničle ali malce pod njo, pa se notranja temperatura kmalu približa zunanji.

Černeličevi poleg ekoloških standardov od leta 2013 izpolnjujejo še strožje zahteve blagovne znamke Demeter, s katerimi zagotavljajo, da kmetujejo po biodinamičnih načelih. Tako kot kmetija, ki sta jo pred 23 leti Zvone in soproga Gabrijela na manjši opuščeni domačiji zasnovala na novo, postopoma raste in se zaokrožuje z novimi zem­ljišči in pridobitvami, tako se z nenehnim izobraževanjem in izkušnjami dopolnjuje način dela z rastlinami, živalmi in okoljem. Ukvarjajo se s pridelavo zelenjave, vrtnin in jagod ter redijo med 40 in 45 glav govedi, ki se osem mesecev na leto prosto pase. Del vrtnin in jagode pridelujejo v rastlinjakih, vse nasade oskrbujejo s kapljičnim namakanjem, hišo in manjši rastlinjak, v katerem pridelujejo sadike vrtnin in jagod, pa ogrevajo z eno najsodobnejših toplotnih črpalk, ki izkorišča toploto zemlje na osmih arih površine. Tudi zaradi nje so pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, njihovo kmetijo v okviru projekta, ki je potekal v partnerstvu med evropsko komisijo, slovensko vlado in evropskim parlamentom, pred dvema letoma uvrstili med 20 primerov dobre prakse na področju zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. A zaokroženo gospodarjenje z naravnimi viri, ki so na razpolago na domačiji, je temelj biodinamičnega kmetovanja, pove Zvone Černelič. Najpomembnejša načela so krepitev pridelovalne zemlje z biodinamičnimi preparati, ohranjanje njene živosti s kompostom in kolobar. Černeličevi svoj način kmetovanja in njegove rezultate z veseljem pokažejo vsem, ki jih to zanima, v okviru odprtih dni na kmetiji, Zvone pa je poleg tega kot predsednik društva za biodinamično gospodarjenje Ajda Posavje eden najbolj dejavnih promotorjev biodinamike v Sloveniji. Poleg pridelave zdrave hrane je zanj pomembno poslanstvo izobraževanje potrošnikov in kmetov, saj je po njegovem pogoj za razvoj našega kmetijstva v smer ekološke in biodinamične pridelave.

Zakaj živine ne krmijo z žitom ter kakšnega pomena sta opazovanje narave in izkušenje, si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.