Ljudska modrost, ki je v današnjem času vedno teže uresničljiva, govori o tem, da bi moral človek v svojem življenju postaviti tri hiše: prvo za sovražnika, drugo za prijatelja in šele tretjo zase. V sebi nosi opozorilo, da je gradnja hiše zahteven proces, ki vključuje številne strokovnjake in poglobljen razmislek o tem, kako želimo živeti, koliko prostora potrebujemo, kakšno gradbeno tehnologijo imamo na razpolago in kakšen vtis z gradnjo puščamo v prostoru.
Sredi zelenih travnikov ob vznožju kamniških planin, ki idilično naselje tiščijo k zvoniku vaške cerkve, si je zakonski par želel postaviti hišo, ki bo ravno dovolj velika in hkrati skromna, da bosta v njej živela po svojih pričakovanjih in željah. Otroci so odrasli in stara hiša je postala prevelika. Parcela in lokacija sta navdušili tudi arhitekta, s katerim sta se odločila kreniti na skupno pot. Arhitekt si je v svojem ustvarjalnem načrtovalskem procesu izdelal standardno metodologijo in osnovni pristop, s katerim usmerja in vodi proces nastajanja hiše. Osnovni vrednoti sta spoštovanje - do prostora, naročnika, soljudi - in brezkompromisna odločitev delati dobro. Tako načrtovalski proces postane užitek, skupna pot pa lažja, saj si arhitekt in stranka delita enake vrednote.