Tiskane izdaje
Ogrevanje z lesom je pri nas tradicija. Še posebno razveseljivo je dejstvo, da se uporaba tega energenta v zadnjih letih povečuje. Med lesno biomaso prevladujejo polena, v zadnjih letih pa se bolj uveljavljajo tudi sekanci in peleti.
Les je domač in obnovljiv vir energije, pomembno vlogo dobiva predvsem zaradi omejevanja izpustov toplogrednih plinov in prahu v ozračje. Tudi ekonomski vidik ni zanemarljiv, saj je toplota, pridobljena iz lesa, cenejša kot iz tekočih ali plinastih goriv, nakup kurilnih naprav na lesno biomaso pa spodbuja tudi država.
Energijska vrednost kuriva
Najprimernejše vrste lesa za kurjavo med listavci so bukev, gaber, hrast, robinija. Za kurjenje uporabljamo predvsem les, ki ga ni smiselno predelati v industrijske izdelke. Energijska vrednost goriva je količina energije, ki se sprosti med popolnim zgoretjem mase goriva. Energijska vrednost se zmanjšuje z večanjem vsebnosti vode, odvisna je tudi od vrste in ohranjenosti lesa. Za kurjenje v malih kurilnih napravah gorivo ne sme vsebovati več kot 25 odstotkov vode. Preveč vlažen les pri gorenju, ob zmanjšanju energijske vrednosti, povzroča več dima, večje emisije prašnih delcev, nastanek katrana in posledično poškodbe kurišča. Zračno suh les (vlažnost pod 20 odstotki) ima dvakrat večjo kurilno vrednost kot sveže posekan.
Kurilnost zračno suhega lesa je za različne vrste dokaj primerljiva, gledano na težo. Razlike med trdim in mehkim lesom nastajajo glede na volumen, zaradi različne gostote. Če sekance ali drva kupujemo po masi (tako kot pelete) in ne po volumnu, je cena odvisna samo od vsebnosti vode in ohranjenosti lesa.
Torej bi lesno gorivo morali kupovati po masi, pri tem pa poznati še vsebnost vode.
Podrobneje o polenih, peletih in sekancih si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
