Deloindom: Izolacija obstoječe kleti − potreben tudi izkop na zunanji strani hiše

Podrobneje opisujemo priporočljivo izvedbo sanacije, ki obsega tako hidro- kot termoizolacijske ukrepe.

Objavljeno
03. november 2015 10.15
Janko Rozman, energetski svetovalec, Ensvet
Janko Rozman, energetski svetovalec, Ensvet

Kletne prostore v številnih visokopritličnih stanovanjskih hišah bi bilo mogoče, kljub dotrajani hidroizolaciji in pomanjkljivi toplotni izolaciji, urediti za bivanje. V prejšnji številki smo pisali o pogojih, ki morajo biti za to izpolnjeni, tokrat pa podrobneje opisujemo priporočljivo izvedbo sanacije, ki obsega tako hidro- kot termoizolacijske ukrepe.

Preverjanje in sanacija hidroizolacije

Začnemo z odstranitvijo celotnega tlaka v kleti, do obstoječe hidroizolacije. Če so zidovi zelo vlažni, je treba odstraniti navlaženi omet do višine pol metra nad vlago. Sočasno lahko potekajo dela z zunanje strani. Odkop­ljemo zasip okrog objekta, v globino do dna temeljev in širine na spodnjem delu izkopa vsaj dobrega pol metra, kolikor potrebujemo za delo in rokovanje z materialom. Izkop zaključimo z naklonom, kakor to zahteva zem­ljina, da se ne bo podsipavala. Preverimo, kako je ohranjena horizontalna hidroizolacija med zidovi in temelji. Če presodimo, da ni več ustrezna, je treba pod zidove v ravnini temeljev namestiti novo, da preprečimo kapilarno dvigovanje vlage. Običajno se to izvaja z zarezovanjem med zidove in temelje v segmentih po meter in vstavljanjem hidro­izolacijskih slojev.

Mogoče so tudi druge izvedbe, npr. z injektiranjem zidu tik nad temeljem v višini približno pol metra. Injektiranje se izvede z zunanje in notranje strani. V zid se zavrtajo poševne luknje, v katere se nalijejo posebni preparati (silikonske emulzije), ki prodrejo v pore zidu in po določenem času ob reakciji z zrakom otrdijo, tako da se v zidu ustvari za vlago neprepusten sloj. Pri teh izvedbah, ki so najbolj primerne za opečne zidove, je treba injektirani zid pustiti odprt dalj časa, da steče potrebna kemična reakcija silikona in kisika in da se zid sam osuši. V zadnjem času je znano tudi izsuševanje zidov z elektroosmozo (elektromagnetno valovanje), ki je primernejše za preprečevanje kapilarnega dviga vlage pri starejših kulturnozgodovinskih objektih (masivni zidovi). Potreben je stalen priklop na napetost, ki proizvaja ustrezno valovanje, kar pa v stanovanjskih predelih ni ravno priporočljivo. Učinki elektroosmoze pri preprečevanju dvigovanja kapilarne vlage na dolgi rok in njeni morebitni stranski učinki niso dokončno potrjeni.

Več o drenažnih ceveh in izsuševanju zidov si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.