Tiskane izdaje
Tomo Mulec iz Postojne je problem kapilarne vlage, ki leze iz tal v zidove, v kamnitih zidovih dvesto let stare družinske hiše v Postojni rešil brez kemičnih snovi in brez velikih zidarskih podvigov. Uči se na izkušnjah starih mojstrov, tako kot oni uporablja logiko, zato se je odločil za princip prepiha. Na enak način, z opazovanjem vernikularnega znanja prejšnjih generacij, gradnje v skladu z naravo, posodablja staro hišo in v njej ohranja vse, kar se starega ohraniti da.
V kotu veže, takoj za vhodnimi vrati, stoji na vrata naslonjen snopič suhega, še vedno zelenega trstičevja. Kdor ve, da je sogovornik doma z Otoka na Cerkniškem jezeru, zna prebrati ta dekorativni snopič tudi tako: nostalgija, vez z domačim krajem. »Nabrano je na jezeru,« pravi in razloži, kako ga uporabljajo v stavbarstvu: »Sem ga vozijo, v zvitkih, iz Madžarske, ker pri nas se nič ne splača, niti vezati trščce. Tršca je lepo povezana z žico, napneš jo na trame, da ni valovita, in nato nanjo z rokami naneseš omet, apneno malto, v katero zmešaš tudi narezano slamo. Pravijo, da je to odlična klimatska naprava.«
A mi smo prišli k Tomu in Sabrini Mulec zaradi odgovora na vprašanje, kaj storiti, da v starih, predvsem kamnitih zidovih ne bo vlage.
Sogovornik je rešitev našel v kanalih, ki jih je vkopal na notranji strani ob temeljih kamnitih zidov, na podoben način pa sta z bratom »zdravila« tudi več kot petsto let staro domačijo na Otoku. Celotno izkušnjo smo podrobno opisali v novi številki priloge Deloindom.
