Tiskane izdaje
Novi materiali keramičnih oblog in postopek izdelave omogočajo velikosti tudi do štiri krat 1,5 metra – in to pri debelini vsega tri, pet ali šest milimetrov, ki izboljša fleksibilnost ploščice oz. njeno prileganje podlagi. Manjša teža takšnih plošč povečuje možnosti njihove uporabe. Z njimi se ne oblagajo le tla in stene, temveč tudi stropi, fasade, pulti in ličnice pohištva, redke fuge na površini pa so minimalno vidne.
Možnosti nove tehnologije izdelave so pred manj kot desetletjem prvi izkoristili Italijani, sledili pa so jim drugi večji proizvajalci keramike. Ultratanke keramične ploščice, kakor jim tudi pravijo, so porcelanizirane ploščice. To je material, za katerega se je pri nas zakoreninil izraz granitogres. Poleg najkakovostnejše bele gline (kaolina) vsebuje drobnozrnat pesek ali velik delež zmletih kamnin, ploščica pa je narejena tako, da je v prerezu vsa enake strukture in videza. Zaradi te lastnosti je mogoče s ploščicami, katerih rob je denimo obrušen pod kotom 45 stopinj in je z njimi pod pravim kotom oblepljena podlaga, ustvariti videz masivnega materiala. Na izbiro so v različnih površinskih videzih, ki bodisi posnemajo kamen, les, kovino, celo tkanino, pri debelini šest milimetrov pa je lahko njihova površina tudi polirana. Pri najtanjših, trimilimetrskih, je materiala po debelini premalo, da bi ga lahko med proizvodnim procesom še brusili. Za kaj vse so primerne ultratanke keramične obloge, kakšne so njihove prednosti in omejitve, smo se pogovarjali z Alešem Kunovarjem iz podjetja Avenus iz Ljubljane in Tomažem Jenkom iz podjetja Gradbeništvo Jenko iz Cerkelj na Gorenjskem.
Več o ultratankih ploščicah, njihovem polaganju in za katere površine so sploh primerne, preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
