Tiskane izdaje
»Ko sva prvič prišla na gradbišče, naju je presenetila dobra volja izvajalcev. Zdi se, da so to pozitivno energijo prenesli tudi na hišo, v kateri zdaj živimo že tri leta in je ne bi zamenjali za nič na svetu. Morda bi zamenjali lokacijo, a hišo bi zagotovo vzeli s seboj,« pravita lastnika lesene skeletne pasivne hiše.
Lesena pasivna hiša ni bila na seznamu njunih želja, ko sta pred leti iskala hišo oziroma parcelo, na kateri bi zrasel dom za petčlansko družino. Pravzaprav, pravi lastnica, se s tem, ali bo hiša zidana ali montažna ter kako energijsko varčna bo, sploh nista ukvarjala: »Vedela sva le, da hočeva majhno hišo, z racionalno zasnovanim tlorisom, v kateri bo ravno toliko prostora, kot ga potrebujemo, brez dodatnih kotičkov, v katerih bi se nabirala navlaka. Tri leta sva iskala, pa je bilo vedno kaj, kar nama ni ustrezalo. Enkrat je bila hiša prevelika, drugič nisva bila navdušena nad lokacijo ... Ko sva prvič videla hišo v Vodicah, takrat še na papirju, pa sva oba takoj vedela, da so stvari končno sedle na svoje mesto.«
Hiša ni bila velika, a 150 kvadratnih metrov bivalne površine v dveh nadstropjih se je bodočima investitorjema zdelo dovolj. V pritličju imajo velik odprt prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, še eno sobo, ki jo zdaj uporabljajo kot pisarno, majhno kopalnico, kurilnico, ki je hkrati pralnica, v nadstropju, kjer so stropi visoki od 2,5 do tri metre, pa so spalnica, tri otroške sobe (vsaka meri 12 kvadratnih metrov) in kopalnica. »Pritegnila naju je racionalna zasnova, zato je nisva spreminjala, le v nadstropju sva se namesto za dve manjši kopalnici raje odločila za eno večjo. Vse drugo je ostalo tako, kot so si zamislili v podjetju Jaris, ki je hišo zgradilo,« našteva lastnica, Boris Mihovec iz omenjenega podjetja pa doda, da so v projektiranje vložili veliko truda, saj so želeli čim bolj funkcionalno in racionalno izkoristiti majhno kvadraturo.
»Zasnova je zelo preprosta, tako da je čim bolj ugodna za pasivno hišo, tloris pa kar se da racionalno izkoriščen. Lahko rečem, da nam je uspelo na 150 kvadratnih metrov spraviti vse, kar imajo, denimo, 180 kvadratnih metrov velike hiše, a smo prihranili najmanj 30.000 evrov,« pove sogovornik.
Več o tem, koliko družina na leto porabi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
