Tiskane izdaje
Nič kaj zvezdniški ni bil videti, takole na kolenih, v zaprašenih in zapacanih delavskih hlačah, s keramično ploščico v eni roki in zidarsko žlico v drugi. Še čepice, ki je njegov zaščitni znak, ni imel na glavi. Le pulover s kapuco je malo spominjal na hiphoperja, kakršnega si predstavljaš, ko beseda nanese na 6pack Čukurja.
Pa še s tem kosom oblačila, puloverjem namreč, ga v zadnjih letih ni kaj veliko videti na sceni. Na oder ponavadi pride v kavbojkah ali črnih hlačah, srajci, klasičnem moškem telovniku in s kravato. Ampak na čisto običajen dan, ko je najboljši keramičar med glasbeniki in najboljši glasbenik med keramičarji na svojem delovnem mestu, je njegov zaščitni znak v uvodu opisana oprava.
Preden je fotograf prvič pritisnil na sprožilec, si je hitro nadel čepico. »Se bojim, da me brez nje ne bodo spoznali,« je mimogrede navrgel. Tudi pulover se mu je zdel preveč razvlečen, pa je oblekel za odtenek manj razvlečeno in z malo manj sledmi zidarskega lepila zaznamovano majico s kratkimi rokavi. Tako pripravljen se je kot pravi profesionalec nastavil pred fotografski objektiv. Manevrskega prostora je bilo v kopalnici, v kateri je polagal ploščice, bolj malo, slab kvadratni meter mu je še ostal, preden je za tisti dan končal, po sveže položenih ploščicah pa se, seveda, ne sme hoditi.
»Med vikendi polagam rime, med tednom pa ploščice,« pravi Playa iz Veleja, Čukuzzy, 6pack Čukur ali preprosto Boštjan Čukur. Nič kaj tipična služba za glasbenika, ti se ponavadi preizkušajo v gostinstvu. »Joj, ne! Poslušam kolege, ki so se spustili v gostinske vode, in jim prav nič ne zavidam. Zdaj niso časi za tak posel, medtem ko ljudje vedno potrebujejo keramičarja,« pojasni odločitev za svojo poklicno pot strojni tehnik po izobrazbi. Skrivnosti keramičarskega poklica je začel odkrivati že v zgodnjih najstniških letih, ko je pri tem delu pomagal očetu. Pravzaprav zna delati veliko stvari, »polaganje ploščic pa res obvladam«.
Arhiv revije Deloindom+.
