Deloindom: Nove hiše − Zidana, ki se ne ogreva na klasični način

Predstavljamo zidano novogradnjo, ki po zagotovilih investitorja spada v razred aktivnih hiš.

Objavljeno
19. september 2014 17.07
Barbara Primc, Deloindom
Barbara Primc, Deloindom
Novogradnja, ki skupaj s kozolcem in približno 150 let staro kmečko hišo tvori notranje dvorišče domačije, že na prvi pogled vzbuja pozornost. Pa ne zato, ker bi bila tujek v podeželskem okolju, v katerem stoji, nasprotno. Lastniku je namreč v sodelovanju z arhitektoma Tomažem Slakom in Klemnom Vodnikom iz biroja Bazaar uspelo zgraditi hišo, ki kar najbolj spoštuje naravno dediščino, inovativni sistem ogrevanja pa kaže, da je lastniku mar tudi za okolje.

Kar precej spretnosti je bilo potrebne, da so lastnik in arhitekta našli skupni jezik z zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki je med drugim zahteval majhne okenske odprtine, ki seveda niso šle skupaj z želeno energijsko varčnostjo hiše. Robert Dulc je namreč načrtoval plusenergijsko hišo, prvo iz opeke pri nas. Ogrevala naj bi se z inovativnim sistemom, ki ga poleg zemeljskega hranilnika pod hišo, sprejemnikov sončne energije in fotovoltaičnih panelov na strehi sestavlja še preplet cevi, razpeljanih po zunanji strani opečnih zidov pod toplotno izolacijo in pod strešno kritino na betonski strehi. Da bi hiša kar najbolje izkoriščala energijo sonca, je najprej pomembna njena umeščenost na parceli oziroma orientiranost glede na smeri neba, potem pa so tu še velike zastek­ljene površine, skozi katere bi sončni žarki tudi pozimi greli bivalne prostore. A je vsem vpletenim v projekt gradnje novega doma za petčlansko družino, ki se ji je pridružila tudi babica, uspelo zadostiti zahtevam. »Nepodkletena hiša je proti severu in cesti zaprta (zaščitena), na južni strani, kjer je parcela razširjena in ozelenjena, pa se z velikimi zasteklitvami odpira na veliko, z napuščem delno zaščiteno teraso. Tradicionalna razmerja in poenotenje odprtin pa uokvirja ritem vertikalnih lesenih macesnovih letev na sicer grobo ometani beli fasadi,« pojasni arhitekt Tomaž Slak in doda, da so tlorisni zamiki načrtovani tako, da je severna fasada globlje pod napuščem strehe, medtem ko se na južni strani poglablja tam, kjer je to praktično – na območju terase. Notranje dvorišče je tlakovano z metlanim betonom, prek tega dvorišča pa so z novo hišo povezani tudi obstoječi objekti: kozolec, skedenj in osrednja hiša domačije, stara približno 150 let, ki še čaka na temeljito prenovo.

Več o hiši brez emisij, pod katero je tudi hranilnik toplote, preberite v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.