Tiskane izdaje
Medtem ko nas je začetek letošnjega poletja malo prej kot ponavadi obdaril z jagodičjem, je dozorevanje poznejših sadnih vrst po času povprečno. Kljub temu se pred obiralno sezono mnogi ljubiteljski sadjarji sprašujejo, kdaj obrati sadje za ozimnico, da bo v skladišču zdržalo čim dlje in nas razveseljevalo z okusom in aromo. Po nasvete smo se odpravili v poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije.
Letošnja sadjarska letina je dobra, pravi vodja sadovnjaka Roman Mavec. Podobno kot drugod v kmetijstvu v povprečnih sadjarskih legah ni bilo suše, saj je nebo čez poletje na dva ali tri tedne drevesa dobro zalivalo. Kljub obilici sonca in vročini ni bilo težav z ožigi plodov, ki povzročajo gnitje sadežev, nekoliko bolj razširjena kot ponavadi je črvivost, saj vročina godi razvojnemu krogu insektov. Večina poškodb sadja na drevesu povzroči prisilno, predčasno dozorevanje. Z nekaj izkušnjami jih bomo znali prepoznati že na drevesu in jih pred obiranjem izločiti. Sicer pa takšno sadje začne gniti in kmalu samo odpade. A prej kot poškodovanim plodovom se posvetimo prepoznavanju zrelosti zdravega sadja.
Znamenja zrelosti
Kako smo prepričani, kdaj je čas pravi za obiranje? Pomembno je vedeti, katere sorte jabolk imamo in kdaj v naših razmerah dozorevajo (seveda z odkloni, saj na Primorskem zorenje za kak teden prehiteva, na Gorenjskem pa denimo kasni), pravi Mavec. Zdrav sadež tudi pokusimo in poduhamo – z zorenjem razvija sladkorje, aromo in značilen vonj. Bolj kakovostno je sadje, ki je že pridobilo značilno barvo. Pri pečkatem, torej jabolkih in hruškah, je zanesljivo znamenje zrelosti tudi barva pečk. Če so črne, je sadež zrel. Pri nezrelih plodovih so še bele, potem pa počasi temnijo prek različnih odtenkov rjave. »Najpozneje pa je drevo priporočljivo obrati, ko z njega odpade prvi zdrav plod,« opozori sogovornik.
Več o prisilnem zorenju in plesni peščišča si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
