Deloindom: Pasti gradnje in samogradnje

V zadnjem prispevku teme meseca pišemo o birokraciji, ki spremlja postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, ter o pogojih in zahtevah samograditeljstva.

Objavljeno
29. september 2014 12.22
Sebastijan Ozmec, Deloindom
Sebastijan Ozmec, Deloindom

Ker se je zadnja večja prenova prostorske in gradbene zakonodaje zgodila leta 2003, se kljub nekaterim administrativnim olajšavam, sprejetim v zadnjih letih, kmalu obetajo nove poenostavitve postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki naj bi olajšale gradnjo hiš. V spremembah zakonodaje, ki so bile sprejete v zadnjem desetletju, je šlo predvsem za ukrepe s poudarkom na odpravi administrativnih zadev, kot je hitrejši postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte. »Konec leta 2013 je vlada na podlagi opravljenih analiz in sprem­ljanja stanja na tem področju sprejela izhodišča za načrtovano večjo, celovito prenovo zakonodaje, katere namen ni zgolj odprava procesnih administrativnih ovir, temveč poudarek na presoji ustreznosti vsebinskih kriterijev, na katerih temelji odločitev o dovolitvi gradnje, predvsem v smeri večje flek­sibilnosti pri zahtevah, ki izvirajo iz pogosto togih in neživljenjskih prostorskih aktov in področnih predpisov,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Drugačnega mnenja je Elizabeta Gruden iz Grating M teama, ki je prepričana, da so spremembe v zadnjih letih dovolj olajšale postopek pridobitve gradbenega dovoljenja: »Postopki so trenutno dovolj poenostavljeni in vsa dokumentacija, ki je nujno potrebna po zakonu, je dobrodošla za izvajalce in investitorje, lahko pa bi se držali rokov, ki so si jih sami zadali za izdajo soglasij oziroma gradbenega dovoljenja. Država bi največ naredila, če bi se držali zakonskih rokov.«

O predpripravi na gradnjo, plačilu komunalnega prispevka ter gradnji objekta preberite v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.