Deloindom: Prehranska prihodnost - seme mora spet postati skupno dobro

To bo članek o semenu. Temnejša plat je povezana s pohlepom biotehnoloških multinacionalk po nadzoru nad semeni in tudi zaradi nje se povsod po svetu ljudje povezujejo v skupnosti, kakršna bo v kratkem zaživela na Zgornjem Gorenjskem – ustanovili so Semenjalnico. Skrbela bo za samopreskrbo z ekološkim semenom in ohranjala dediščino – seme avtohtonih sort kmetijskih rastlin. V povezavi s temnejšo platjo je pred kratkim završalo zaradi informacije, da bo evropska komisija 6. maja v evropski parlament poslala predlog nove semenarske zakonodaje, s katerim bi omejili prodajo domačega semena. Po preverjanju se je izkazala za neresnično.

Semena so bila od nekdaj skupno dobro, predmet menjave v lokalnem okolju, multinacionalke pa hočejo s privatizacijo in nadzorom nad semeni, torej hrano, kovati dobiček. To počnejo na različne načine, s hkratnim obvladovanjem trga pesticidov, gnojil in tehnologij, povezanih z gojenjem njihovih sort, pa tudi z vplivanjem na sprejemanje zakonodaje. Pred tremi leti je tako evropski parlament zavrnil predlog direktive EU s področja trženja semen, razmnoževalnega in sadilnega materiala kmetijskih rastlin, pisan precej na kožo multinacionalk, ki imajo monopol nad pretežnim delom trga. K zavrnitvi je nedvomno pripomogel revolt v civilni družbi in njenih organizacijah. Leta 2014 je kar 900.000 ljudi po vsej EU podpisalo peticijo proti direktivi, ki bi predpisovala obvezno uporabo standardiziranega semena in zelo omejila distribucijo in uporabo starih in redkih sort. Evropski parlament je komisiji naložil pripravo nove direktive.

Za odgovore, kako je z novim predlogom, smo se obrnili na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, na slovenske poslance v evropskem parlamentu, civilnodružbena gibanja in ekologe.

Več o tem, kako do neodvisnosti in kaj semenjalnica, si preberite v novi številki priloge Deloindom.