Tiskane izdaje
Sezono odprejo jagode in bezgova socvetja, iz katerih skuhamo marmelade in sirup, kmalu zatem se sladkamo s češnjami, malinami, ribezom. Od zelenjave je v tem času polno svežega graha in sveže listnate zelenjave (solate, rukole, kopriv, blitve, špinače), na toplem pa tudi bučk. Vsega velikokrat preveč za sprotno porabo.
Večino zgodnje zelenjave je treba kar pojesti, saj ni primerna za shranjevanje. Sveža solata, ki je je na vrtu zdaj največ, je pač sveža in je ni mogoče nikakor ohraniti, shraniti, kaj šele predelati, saj vsebuje preveč vode in je preveč občutljiva na vse načine predelave. Kdor jo je modro sejal ali sadil, si je lahko zdaj brez slabe vesti vsak dan privošči veliko skledo. Kar gre v cvet, pač gre in postane hvalevredna sestavina za domač hranljiv kompost.
Drugače je pri blitvi, špinači, rukoli, redkvicah, celo koprivah in podobni zelenjavi. Redkvice najlaže pojemo. Žal jih ni mogoče shranjevati drugače kot v hladilniku brez listov kak teden pri temperaturi blizu ledišča. Liste redkvic, ki nam že skoraj uhajajo v cvet, tako kot rukolo, koprive, blitvo in špinačo, pa brez težav s pridom shranimo za poznejšo porabo. Najlaže tako, da jih blanširamo in zamrznemo. Iz listov redkvic in rukole lahko naredimo tudi že prvi letošnji pesto: s pinjolami, orehi ali lešniki, z oljčnim oljem in parmezanom. Shranimo v čiste kozarčke (najbolje sterilizirane) in bogato zalijemo s kakovostnim oljčnim oljem ter shranimo v hladno klet – najbolje v temačen del ali pa kozarčke ovijemo z aluminijasto folijo, da preprečimo oksidacijske spremembe v olju.
Več o okuhavanju sadja, zelenjave, zelišč in cvetov si preberite v novi številki revije Deloindom, ki bo od julija Delu in Slovenskim novicam priložena vsakih štirinajst dni.
