Tiskane izdaje
»Nikoli več ne bi šla v to,« nekaj mesecev zatem, ko je s posojilom kupila stanovanje, pravi Petra. Četudi visoko izobražena do takrat, ko se je odločila za nakup stanovanja, o posojilih in obrestnih merah ni vedela nič. »Poskusila sem prebrati čim več, obiskovala sem banke, spraševala,« toda kljub temu ob podpisu pogodbe ni bila prepričana, ali se je odločila pravilno.
»Toliko je papirjev, členov in zakonov, ki jih ne razumeš čisto točno,« povzame, potem ko je številne noči prebedela in zaradi skrbi izgubila štiri kilograme. Ni pričakovala, da bo najem stanovanjskega posojila tako stresen. Šele ko je začela hoditi od banke do banke in spraševati o kreditnih pogojih, je ugotovila, da ji na vsaki banki ponujajo kaj drugega in da se lahko »pogajaš in zbijaš obrestno mero«. Ampak odločitev je bila zaradi tega še težja.
Z višino želenega posojila ni imela težav, vendar ne zato, ker ga je potrebovala le za 50 odstotkov vrednosti stanovanja. Ko je povedala, da je zaposlena v kliničnem centru, so ji takoj razložili: »Dobili boste, kolikor boste hoteli.« To sicer ni bilo mišljeno dobesedno, vendar zaposlovalec nikakor ni nepomemben. Vpliva lahko tudi na »določitev obrestne mere, saj pri odobritvi upoštevamo tudi solidnost poslovanja delodajalca«, kakor pravijo pri Banki Sparkasse. V Novi Ljubljanski banki (NLB) zaposlovalec sicer ne vpliva na višino obrestne mere, vpliva pa na »višino posojila, in sicer imajo zaposleni v javnem sektorju prednost«. V Banki Koper »bonitetno oceno in poslovanje« zaposlovalca preverijo, vendar ne vplivata ne na višino kredita ne na obrestno mero.
Na njeno višino pa lahko vpliva marsikaj drugega: to, ali imaš na banki odprt osebni račun, ali ga na tej banki odpre še kakšen tvoj svojec, ali odpreš »nadstandardni« račun, ali vzameš katero od kreditnih kartic ...
