Tiskane izdaje
Zdaj se je s »pametjo«, povezljivostjo in drugimi dodatnimi možnostmi vse skupaj samo še bolj zapletlo. Tehnične lastnosti, ki jih poudarjajo proizvajalci in trgovci, pa večinoma ne povedo ničesar o tem, kako dober in primeren za vaše želje je v resnici posamezen model.
Nekoč so televizorje prodajale oznake, kot je bila trinitron, zdaj si proizvajalci izmišljajo različne kratice in v dnevnosobne zaslone vgrajujejo vse več zadev, poznanih iz sveta mobilne telefonije. Zadnja taka modna muha je sistem android, kar pomeni, da je uporabniški vmesnik podoben tistemu na telefonu in da tudi na televizorju tečejo enake aplikacije, ki pa občasno niti niso dobro prilagojene za upravljanje s smernimi tipkami ali kazalko, ne z dotikanjem po zaslonu. Android je nekatere stvari res poenostavil in naredil vmesnik preglednejši, a po našem mnenju bi morali biti operacijski sistemi, možnosti povezovanja in podobno pri odločanju še vedno manj pomembni kot sama kakovost slike, verjetno pa tudi manj kot podpora t. i. kodekom, ki določajo, katere videe (s telefonov, fotoaparatov in drugih naprav) televizor zna prikazati in katerih ne. Seveda je mogoče na vsakega priključiti zunanji večpredstavnostni predvajalnik in rešiti morebitne pomanjkljivosti, vendar to pomeni dodaten strošek in tudi več »škatel« ob televizorju ter manj priročno uporabo z dvema daljinskim upravljalnikoma.
Zakaj raje kupiti za številko večjo diagonalo televizorja in kakšne so prednosti oziroma slabosti ukrivljenih zaslonov, preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
