Tiskane izdaje
Toplotnoizolacijska fasada občutno zmanjša porabo energije v stavbi in s tem zneske na položnici, kar je dovolj velik razlog, da se tudi etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah v zadnjem času množično odločajo za ta ukrep. K temu jih spodbujata tako stroka kot država (z zakonodajo in subvencijami). A zgolj energijska prenova po mnenju Tomaža Krištofa iz biroja Studio Krištof ni dovolj – sicer reši en problem, hkrati pa ustvari nove, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja stanovalcev. Zato, poudarja sogovornik, potrebujemo celovite prenove.
Energijske sanacije se v zadnjih letih zdijo zgodba o uspehu. Kljub temu pa ste do obnov večstanovanjskih objektov, ki vključujejo zgolj menjavo stavbnega pohištva in izvedbo toplotnoizolativnega ovoja, kritični. Zakaj?
Slovensko gradbeništvo je preživelo nekaj res groznih let, videli smo padce gradbenih baronov in njihovih podjetij, še pred tem zgodbe o izkoriščanju in neplačanih delavcih iz republik nekdanje skupne države. V celotni sliki so bile energijske sanacije edina pozitivna zgodba. Potekale so brez afer in goljufij (očitno so posamezni posegi premajhni, da bi se zanje zanimale velike ribe). Intenzivnost prenov se kljub krizi ni pretirano zmanjšala in marsikatero podjetje se je obdržalo nad vodo prav z obnavljanjem fasad. Rezultati energijskih prenov so merljivi in pozitivni, kar je v današnjih časih še posebno pomembno.
Nobenega dvoma ni, da je treba vsako stavbo, starejšo od dvajset let, energijsko sanirati, da zmanjšamo porabo energije in vpliv stavbe na okolje. To je naša odgovornost do prostora, v katerem živimo, ter do časa in ljudi, ki prihajajo za nami. In četudi se zdi, da se v zadnjih letih energijske sanacije objektov pri nas izvajajo množično, močno zaostajamo za hitrostjo prenove v zahodni Evropi. Pri tem je treba vedeti, da se prenove ne začnejo in končajo z novimi fasadami. Starejši objekti imajo kup drugih problemov, ki jih nove fasade ne rešijo, kvečjemu zakrijejo. Ob odločitvi za energijsko sanacijo je zato nujno razmisliti, ali bi bilo smiselno izvesti še kakšno drugo obliko prenove. Glede tega ni enotnih odgovorov, analizirati je treba vsako stavbo posebej in si pri vsaki zastaviti povsem preprosta vprašanja. Ali so na fasadi vidne konstrukcijske razpoke? Ali so skupni prostori in hodniki zatohli? Ali je stanovanje dovolj zračno in osvetljeno? Ali smo zadovoljni z bivalnim ugodjem? Vse našteto je mogoče odpraviti oziroma bistveno izboljšati s pravilno načrtovano prenovo.
Govorite o celovitih prenovah?
Seveda. Energijske prenove je treba razširiti tudi na statične, funkcionalne, tehnične, prostorske, higienske in preostale prenove, ki morajo kakovost starih objektov približati ravni, kakršno pričakujemo od novih objektov. Ko gre za večstanovanjske stavbe, se moramo pogovarjati o protipotresni obnovi, izboljšanju požarne varnosti, ureditvi skupnih prostorov, vgradnji dvigala, če ga blok nima, zvočni izolaciji med stanovanji in skupnimi prostori, menjavi stavbnega pohištva, v posebnih primerih celo povečanju obstoječih stanovanj. Cilj prenove obstoječih stavb mora biti ob izboljšanju energetske bilance tudi dvig njihove celotne bivalne in gradbene kakovosti, sicer bomo iste objekte spet obnavljali že čez deset ali petnajst let. Pravi trenutek za izvedbo teh prenov je ravno pred izdelavo nove fasade oziroma med deli na fasadi, pozneje marsičesa ni več mogoče narediti, saj bi morali posegati v pravkar nameščeno toplotno izolacijo.
Celoten intervju si lahko preberete v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
