Tiskane izdaje
V ameriški državi Oregon se je pravkar končal festival slonjega česna, ki vsako leto privabi na tisoče ljudi. Pravijo, da je tamkajšnja klima idealna za česen nasploh, posebej še za Allium ampeloprasum var. ampeloprasum, gigantsko različico, prav tisto, ki kot domnevna novost in čudo vznemirja mnoge slovenske vrtičkarje. Neverjetno, kako zveste oboževalce imajo velikanske vrste in sorte vrtnin, denimo gigantska koleraba in buče. In tudi giganti med okrasnimi rastlinami so ljudem pri srcu – gotovo ste že naleteli na velikocvetni hibiskus, ki ima cvetove kot krožnike.
A slonji, slovensko velikostročni česen, ki lahko naredi tudi polkilogramsko čebulico, v resnici ni pravi česen, temveč sodi po botanični razvrstitvi med pore. Ali natančneje: por je podvrsta ampeloprasumov (Allium ampeloprasum var. porrum). Tisti, ki so slonji česen že uporabili v kuhinji, so to sami ugotovili po okusu. O podobnosti se lahko prepričajo tudi tisti, ki pustijo, da navadni vrtni por uide v cvet – takrat se njegova čebulica, dotlej krhka in enotna kot pri čebuli, ravno tako razdeli v več strokov kot pri slonjem česnu. Raziskave pa so potrdile, da slonji česen vsebuje tako spojino alicin, zaradi katere uživanje navadnega česna znižuje raven škodljivih maščob v krvi, kot hlapljivi encim, ki izzove jokanje ob rezanju čebule in ki ga običajni česen ne vsebuje. V kulinariki se slonji česen uporablja kot običajni česen, čeprav je milejšega okusa, zaradi dekorativnih rožnatih cvetov na visokih steblih pa sodi tudi na okrasne gredice.
Več o uporabi slonjega česna in njegovi pridelavi preberite na www.deloindom.si.
