Tiskane izdaje
Po objavi poročila inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o uporabi neregistriranega zdravila za zdravljenje čebel in nasprotujočih si trditev pristojnih inštitucij o varnosti uživanja medu iz čebelnjakov, v katerih je bilo uporabljeno, je zaupanje v slovenski med omajano. Večina pozornosti je namena vrsti in količini kemičnih ostankov v medu, ki naj bi predstavljali nevarnost za človeka, bolj malo pa slišimo o tem, zakaj je čebele sploh treba zdraviti, kakšne možnosti imajo čebelarji za zatiranje čebeljega zajedavca varoje in ali se sploh da izogniti ostankom sintetičnih spojin v medu.
O praktični plati zatiranja čebeljih zajedalcev smo se pred časom dvakrat pogovarjali z Borutom Preinfalkom, upokojenim veterinarjem, ki je svojo poklicno pot posvetil čebelam, nazadnje kot specialist za njihovo zdravstveno varstvo na Nacionalnem veterinarskem inštitutu. Razložil nam je, da predstavljajo zajedalske pršice varoje, ki so se zaradi trgovanja s čebelami pred manj kot štirimi desetletji iz Indonezije razširile po svetu, za zdravje čebel iz leta v leto hujši problem in da je prag, ki zahteva zatiranje z zdravili, čedalje nižji. To je pripisati naraščanju stresnih dejavnikov, ki so jim izpostavljene čebele (pretiranemu odvzem medu, pomanjkanju ustrezne paše, prevažanju, preprečevanju rojenja, pesticidom itd.). Po njegovih besedah čebelarskim strokovnjakom doslej še ni uspelo odkriti dovolj učinkovitega sredstva proti temu zajedavcu, zato je zelo pomembna kombinacija zdravil in čebelarskih ukrepov.
Več o alternativi sintetičnim akaricidom in nepredvidljivem koktajlu, ki ga je v nelegalnem pripravku za zatiranje varoje uporabil in prodajal čebelar z Vrhnike, si preberite na www.deloindom.si.
