Tiskane izdaje
Čeprav bo nova stavba stala na 1800 metrih nadmorske višine, po besedah Roka Bordona iz projektivnega biroja Kultivator projekt arhitekturno in inženirsko ni zahteven. »Potrebna je le večja pozornost pri zasnovi in rešitvah konstrukcije, da bo objekt mogoče zgraditi s helikopterskim prevozom in omejeno uporabo gradbenih strojev.« Najbolj zahtevna bo logistika. Vse bo treba izdelati, uskladiti in prilagoditi možnostim prevoza in vremenskim razmeram, ki bodo gotovo pomemben dejavnik pri gradnji.
»Tako rekoč vse, kar bomo potrebovali za gradnjo, bomo lahko na lokacijo spravili samo s helikopterjem. Nekaj sicer tudi peš, ampak to bodo malenkosti. Gradnja bo zelo podobna gradnji sodobnega montažnega objekta. Vse bomo pripravili v delavnici in nato po cesti oziroma zraku spravili na kraj, kjer bo stala koča, ter tam sestavili.«
Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje in izdelujejo projekte za izvedbo. Računalniški prikaz: Kultivator
Projekt bo potekal v več fazah – zaradi finančnih omejitev, posledice požara na Okrešlju, in nepredvidljivega vremena, ki na takšni višini nenehno kroji usodo. »Prvo leto predvidevamo rušenje pogorišča in postavitev temeljev, naslednje leto postavitev konstrukcije ter izdelavo strehe, fasade, oken in vrat, da bomo objekt zaprli od zunaj in ga pripravili za prvo zimo. Tretje leto sledi finalizacija z instalacijo, tlaki in opremo,« pojasnjuje Bordon. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje in izdelujejo projekte za izvedbo.
Čeprav gre za oskrbovan objekt, to ni zahtevalo prilagoditev v idejni zasnovi. Objekt bo samooskrben, se pravi, da bo za svoje delovanje vse »pridelal« sam. »Energijo bo dobival iz sončnih celic in vetrne elektrarne. Če bo odpovedal električni sistem, bo še vedno na voljo agregat. Za sanitarije bo uporabljal meteorne vode, za pitno vodo in kuhanje pa lasten izvir. S kombinacijo toplotne črpalke, sončnih kolektorjev in kaminske peči na drva bodo oskrbniki dobili toplo vodo in ogrevali objekt,« še dodaja sogovornik. Vso fekalno vodo bodo zbirali in čistili s čistilno napravo ter jo nato »izpustili« v naravo.
Čeprav bo nova stavba stala na 1800 metrih nadmorske višine, projekt arhitekturno in inženirsko ni zahteven. Računalniški prikaz: Kultivator
Obrnjena proti soncu
Najbolj očitna prilagoditev samooskrbi je v legi in zasnovi objekta. Koča bo namreč obrnjena proti soncu in hkrati proti čudoviti zeleni kotlini Korošice. Po velikosti bo podobna prejšnji – tudi nova koča bo namreč imela 84 postelj, le da bodo razporejene v več manjših sob, deset, s skupnimi ležišči. Jedilnica bo prav tako sprejela približno 85 pohodnikov. Koče v današnjem času niso več le zatočišče, temveč obiskovalci in oskrbniki pričakujejo vedno več udobja.
Najbolj očitno udobje v novi koči bo možnost najema tuša. »Pri sobah bo pridobitev njihova velikost, saj bodo manjše kot prej. S po šestimi, osmimi oziroma desetimi ležišči. Sodobna bo kuhinja in najbrž bo s pravim oskrbnikom ponudila nekaj več, kot je prejšnja,« obljublja Rok Bordon.
Občutljivo gorsko okolje na zasnovo objekta oziroma izris ni vplivalo. So pa to vzeli v zakup pri težavi s predelavo odpadkov. V dolino jih bodo namreč odvažali s helikopterjem, zavod za varstvo narave pa zaradi ptic in še nekaterih živalskih vrst datumsko omejuje prevoze s helikopterjem – v spomladanskih mesecih so na primer prepovedani.
Koče v današnjem času niso več le zatočišče, temveč obiskovalci in oskrbniki pričakujejo vedno več udobja. Računalniški prikaz: Kultivator
Skupna površina objekta: 530 m2
Kakšne materiale pa bodo uporabili pri gradnji? »Osnovna konstrukcija bo iz križno lepljenih plošč, ki bodo na notranji strani ostale vidne in dale notranjosti naravno leseno podobo. Za toplotno izolacijo bomo uporabili kameno volno ali celulozno izolacijo, nismo se še dokončno odločili. Fasada in streha bosta prezračevani in zaključeni z aluminijasto oblogo, okna pa bodo troslojni termopan v okvirjih iz lesa in aluminija. Za temeljenje objekta bomo uporabili točkovne betonske temelje in jekleno konstrukcijo.«
Naložbena vrednost projekta je trenutno ocenjena na 800.000 evrov, vendar stroški helikopterja v znesek niso všteti. Gradnjo sicer v celoti financira planinsko društvo Celje Matica. Kdaj bo nova koča na Korošici končana, po Bordonovih besedah še ni mogoče natančno reči. Po načrtu, pripravljenem pred »nesrečnim« novembrom, je bilo odprtje predvideno za leto 2023. Glede na to, da so morali člani planinskega društva vse sile in predvsem denarna sredstva preusmeriti v gradnjo nove koče na Okrešlju, pa meni, da se, če bo sreča z lepim vremenom, obiska koče na Korošici lahko veselimo šele v letu 2025.
Kuhala petrolej in zanetila požar
Kocbekovega doma na Korošici, poimenovan je bil po Franu Kocbeku, pobudniku in organizatorju slovenskega planinstva v Kamniško-Savinjskih Alpah, od 19. oktobar 2017 ni več. Dom na nadmorski višini 1800 metrov so člani planinskega društva Celje Matica desetletje postopoma obnavljali, spomladi 2018 je bilo predvideno uradno odprtje. Toda nekaj mesecev prej, oktobra, je bila usodna napaka ene od obiskovalk te planinske postojanke, ki je v zimski sobi (dom je bil takrat uradno že zaprt) prekuhavala vnetljivo snov, prepričana, da gre za vodo, izkazalo se je, da je bil v posodi petrolej.
Kocbekovega doma na Korošici, poimenovan je bil po Franu Kocbeku, pobudniku in organizatorju slovenskega planinstva v Kamniško-Savinjskih Alpah, od 19. oktobar 2017 ni več. Dom na nadmorski višini 1800 metrov so člani planinskega društva Celje Matica desetletje postopoma obnavljali, spomladi 2018 je bilo predvideno uradno odprtje. Toda nekaj mesecev prej, oktobra, je bila usodna napaka ene od obiskovalk te planinske postojanke, ki je v zimski sobi (dom je bil takrat uradno že zaprt) prekuhavala vnetljivo snov, prepričana, da gre za vodo, izkazalo se je, da je bil v posodi petrolej.
