Ob 5. obletnici Odprtih hiš Slovenije

»Svoje stanovanje bom že drugič odprl za širšo javnost, za kar sem odločil iz čistega entuziazma, in ne zaradi morebitnih poslovnih priložnosti,« je Iztok Prosen, arhitekt in solastnik ljubljanskega salona notranje opreme id:doma, utemeljil svoje gostoljubje do »tujcev«, ki se bodo prihodnji konec tedna lahko znova podali na ogled kakovostne arhitekture iz različnih časovnih obdobij po vsej Sloveniji.

Prosen, ki pri Odprtih hišah Slovenije sodeluje že od leta 2011 s štirimi projekti, poudarja, da se mu je zdelo vredno ljudem pokazati predvsem, kaj je mogoče iz prostora ustvariti, četudi ne z velikimi finančnimi sredstvi. Lep primer tega je po njegovih zagotovilih tudi njegovo stanovanje na vrhu ene od ljubljanskih staromeščanskih hiš, za katerega sam meni, da je za večino priložnostnih obiskovalcev verjetno preveč drzno zasnovan, a ti nad njim večinoma izražajo navdušenje. »V začetku je na ogled hiš, ki smo jih zasnovali skupaj s kolegi, prihajali predvsem kolegi arhitekti in študenti arhitekture, zdaj pa je množica veliko bolj pisana. Pridejo tisti, ki gradijo, bodo gradili ali prenavljajo, torej od mladih parov do tistih v srednjih letih, ki se po odhodu otrok od doma odločajo za ureditev svojega novega domovanja, tudi mlade družine z otroki ... Ja, med najpogostejšimi vprašanji pa so tista o ceni investicije,« razkriva svoja opažanja. »Morda«, doda, »smo na ta račun celo dobili kakšnega naročnika in privabili koga v naš salon notranje opreme, a kot sem že dejal, se trudim pokazati, da je dobra arhitekturna rešitev pomembnejša od dragih materialov,« še poudarja.

Doživeti z vsemi čutili

Tudi sam se je kot obiskovalec podal na dogodek iste vrste v London (tu se je leta 1992 vse skupaj tudi začelo), kjer si je ogledal prenovo majhne hiše in stanovanja. »To, da lahko v stanovanja in hiše, ki jih poznaš s fotografij v revijah in drugih medijih, vstopiš in doživiš z vsemi čuti in čutili, je res dragocena izkušnja, saj arhitektura šele takrat dobi bolj človeško dimenzijo. Že v študentskih letih sem naredil vse, da sem stopil v kontakt s tujimi arhitekti, katerih hiše ali stanovanja sem si zares želel videti v živo, in moram reči, da le redki niso uresničili te prošnje,« razlaga.

Izkušnje iz londonskih odprtih hiš ima tudi lastnik hiše JP Aljoša Peršin, tudi sam arhitekt, ki pa je načrtovanje lastne hiše za Bežigradom v Ljubljani zaupal biroju Bevk Perović. Naslednjo nedeljo jo bo prvič odprl za javnost. Kako bo to videti, dobro ve z londonskega dogodka, o katerem pripoveduje kot o obilju stavb, stanovanj in hiš, med katerimi si jih obiskovalec nekaj izbere bolj kot ne na slepo. Poleg tega je treba vzeti v zakup še, da si lahko v enem dnevu ogledaš največ do tri, saj utegne že prevoz z enega konca mesta na drugega vzeti po dve uri, ko prideš na cilj, pa se utegne viti še nekaj deset metrov dolga vrsta tistih, ki so pred tabo. »Je pa to res priložnost, da arhitekturo vidiš in občutiš ter se o njej s tistimi, ki v njej živijo vsak dan, pogovoriš; kako funkcionira, koliko stane in podobno. Z ženo sva imela priložnost videti in govoriti z arhitektom, ki je delal v biroju znamenitega Normana Fosterja in je tisto hišo načrtoval zase. To se mi je res zdelo nekaj posebnega,« pripoveduje. Po njegovih besedah hiša ali stanovanje od človeka terja velike odločitve, ki jih večina povrhu vsega odplačuje oziroma zanje varčuje večji del svojega življenja, zato pozdravlja takšne priložnosti, na katerih spoznaš različne rešitve in tudi morebitne pasti in napake ter se jim tako lahko ogneš, še zlasti zdaj, ko je tehnologija tako napredovala in je na voljo toliko možnosti. »Od ponudnikov toplotnih črpalk ali rekuperacijskih sistemov je težko izvedeti nepristanske informacije, saj vsak razglaša svoje za najboljše, najbolj objektivno pa ti o njih lahko pove predvsem tisti, ki to uporablja vsak dan,« opominja na pozitivne nasvete, ki jih lahko dobiš prav na dnevih odprtih vrat kakovostne arhitekture.

Prvič leta 2010

Odprte hiše Slovenije so prvič priredili leta 2010. Takrat je svoja vrata brezplačno odprlo 45 javnih in zasebnih objektov, ki si jih je ogledalo okoli 450 obiskovalcev, večinoma arhitektov oziroma predstavnikov strokovne javnosti, ugotavlja gonilna trojica OHS arhitektki Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič ter magistra zgodovine arhitekture Kristina Dešman, zadnja leta pa je na seznam uvrščenih okoli 100 objektov, ki privabljajo več tisoč obiskovalcev. Lani so jih našteli okoli 3500, letos jih pričakujejo še kakšnih 500 več. Sogovornice pritrjujejo, da največje zanimanje vlada za ogled zasebnih hiš in stanovanj – prijave zanje so na spletni strani OHS začeli sprejemati včeraj, od danes naprej med 16. in 18. uro pa jih tudi v ljubljanski galeriji Kresija –, je pa bilo opaziti, da je vsako leto zbudil veliko zanimanja tudi kakšen večji oziroma javen objekt, med njimi operna hiša, Krisperjeva palača in stanovanjski kompleks Situla v Ljubljani.

V vseh 23 preostalih mestih po svetu, ki se tako kot OHS združujejo pod okrilje Open House Worldwide in prirejajo dan odprtih vrat arhitekture – nazadnje se je pred dvema tednoma s približno 70 stavbami pridružil Dunaj, OHS pa zaradi majhnosti obsega kar celo državo –, je dogodek zasnovan podobno, načelo pa isto: želijo ponuditi prost vstop v številne zgradbe, ki drugače za javnost niso odprte ter se razlikujejo tako po arhitekturi, oblikovanju, gradnji in kulturnem pomenu, a hkrati štejejo za zgledne arhitekturne rešitve (svojega časa).

Sodeluje kar 350 ljudi

Slovenski dogodek je v petih letih prerasel vsa pričakovanja, saj samo pri pripravi sodeluje okoli 50 ljudi, če bi prišteli še arhitekte, lastnike, investitorje in prostovoljce, ki pričakajo obiskovalce na lokacijah, pa jih je kar 350. »Povrhu vsega smo prerasli v strokovno platformo, nekakšen povezovalni člen med javnostjo, stroko in gospodarstvom, naš osnovni cilj pa je ne samo omogočiti ljudem srečanje s kakovostno grajenim okoljem, ampak predvsem zbuditi zavedanje, da arhitektura ni prestiž za izbrance. Kakovostna bi morala biti najprej vsa javno dostopna arhitektura, od vrtcev, šol, poslovnih objektov in delovnih prostorov do domov za starejše, saj le tako lahko od odgovornih zahtevamo kakovostno zasnovan javni prostor pa tudi svojega zasebnega – kot investitorji ali najemniki hiš in stanovanj od arhitektov, izvajalcev in najemodajalcev. Vložek v sodobno trajnostno zasnovano arhitekturo iz naravnih materialov pa na dolgi rok zmanjšuje stroške vzdrževanja in podaljšuje čas brez nujnih obnov. Da je kakovostno oblikovan in dostopen prostor temeljna pravica nas vseh, pa opozarja tudi prva razstava v okviru OHS v ljubljanski Galeriji Kresija z naslovom IGNORANCA = TEMA = OVIRA, ki bo na ogled med 3. in 17. oktobrom,« so poudarile sogovornice.

Glede na to, da so na OHS v zadnjih letih poleg pohval dobili tudi veliko pobud, da bi vstop v stavbe in zasebne objekte občasno omogočili tudi med letom, pa sogovornice opominjajo, da je skozi celo leto odprta tudi cela vrsta dobrih in izkušnje vrednih turističnih objektov, ki so jih na različnih koncih Slovenije zasnovali slovenski arhitekti (in so pod rubriko arhitekturni turizem uvrščene tudi na seznam OHS). Omeniti gre, da so v članku o londonskem odprtem mestu (tako se dogodek imenuje od leta 2010) na spletnem potrtalu CNN Travel med dvajsetimi primeri dobre arhitekture iz odprtih mest iz vsega sveta objavili tudi tri slovenske: Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanjah, turistično naselje Garden Village na Bledu in Kompaktno hišo na Krasu Pertot.