Tiskane izdaje
Tvoj predlog je kot predčasno božično večerjico že pojedlo nekaj tvojih testnih gostov? Kaj jim je bilo najbolj všeč?
Moji dvorni pokuševalci so se že sprijaznili z dejstvom, da pri pojedinah, tudi božični večerjici, prehitevam. Mimogrede povem, da smo zato zdaj že sredi januarja, ko se prileže lažja hrana. Nad čokoladno-orehovo naslado so bili zelo navdušeni, kar me niti ni presenetilo. Bolj me je presenetilo, da so bili najbolj navdušeni nad avokadovo pasteto, saj ta slog hrane ni ravno njihov prvi izbor.
Koliko ti je priprava te večerje vzela časa in koliko denarja?
Zaradi kopice obveznosti sem priprave res razporedil na tri dni, a če seštejem vse skupaj, sem porabil za praznično večerjico za štiri goste – 45 minut. Če bi pripravljal vse v enem dnevu, lahko dodam kar še eno urico. Izvzemam pa pri tem pripravo čokoladnih kock, saj sem želel domače kondenzirano mleko, s kupljenim bi še za pripravo sladice potreboval le 10 minut. Da sem večerjo postregel, pa je trajalo šest ur in pol.
Če pogledamo še denarno plat, ki je v današnjih časih pomemben dejavnik, seštevam in ugotavljam, da mi je vse skupaj uspelo pripraviti za slabih 38 evrov. Seveda sem uporabil svojo tehniko: pri nakupih vedno berem tudi drobni tisk, primerjam ceno in kakovost … Cena za štiri se mi zdi zelo razumna, a žal so za nekatere tudi to visoki zneski. Predvsem goveje meso je dvignilo skupni znesek, zato lahko razmislite o mojem predlogu, uporabite piščančje ali puranje meso in znižate skupni znesek za približno osem evrov.
Kako si dosegel, da ni avokado nič oksidiral? To, da lahko čaka dva dneva, je v teh decembrskih norijah več kot dobrodošlo.
Že pred začetkom priprav sem vedel, da mi zaradi decembrskih obveznosti ne bo uspelo pripraviti vsega naenkrat. Zato sem sestavil tak jedilnik, da lahko osnovo pripravim prej: meso sem mariniral s soljo, poprom in oljčnim oljem že dva dni prej, ribje zvitke in koromačevo solato sem pripravil dan prej, avokado dva dni pred večerjo. Tako, da sta mi ostala samo še peka in kuhanje, kar pa mi je uspelo v 25 minutah.
Avokadovo meso v stiku s kisikom dokaj hitro spremeni barvo oz. oksidira. Zato sem uporabil limonin sok, ki to upočasni. Dodatno pa mi je oksidacijo uspelo zavreti, ko sem kovinski modelček napolnil s pasteto in jo takoj prekril s hrustljavim namazom iz mandljev, ki je preprečeval dostop kisika …
Od kod ideja za kocke s kondenziranim mlekom in orehi? Malo spominja na legendarne figaro rezine, mar ne?
Že nekaj časa sem se pripravljal, da uporabim pri sestavljanju kakšne sladice kondenzirano mleko. Šel sem po daljši poti in ga pripravil doma. Vedel sem, da želim uporabiti čokolado, a pri tretji sestavini je bilo več možnosti. Na koncu sem se odločil za orehe, ki jih povezujem s prihajajočimi prazniki in hkrati me asociirajo na toplo in domače vzdušje. Pri obliki in serviranju sem imel kar nekaj rešitev, a sem se na koncu odločil za kocke, saj sem vedel, da ta kombinacija ob ohlajanju dobi srednje trdo in kremasto obliko. Mogoče po obliki in okusu res nekoliko spominja na popolno sladico iz sedemdesetih, a ima ta moja kar nekaj sestavin manj ...
Kaj pa bo zares na tvoji božični in silvestrski mizi?
Pripravo silvestrske mize letos prepuščam dvornim pokuševalcem, ker sem zaradi poslovnih obveznosti odsoten, a pojedel bom tisto, kar bo ob mojem prihodu sredi noči še na mizi. Na božični mizi pa se bo spet znašla avokadova pasteta, topla predjed tudi ostaja, zamenjal bom le file osliča z brancinom, da bo malo drugače. Pri glavni jedi ne bom nič kompliciral, bomo grešili in se vračam v osemdeseta. Raznovrstno ocvrto meso in francoska solata, ki ji vedno dodam še na kocke narezano kolerabo. Sladki recept bom potegnil iz arhiva in pripravil čokoladni kozarec s štirimi različnimi čokoladnimi kremami.
Ves meni in recepte najdete v prilogi Odprta kuhinja!
