Tiskane izdaje
Prijatelj je imel na krožniku nekaj žlic zelja z mletim mesom in sirom, popečenim v pečici. Seveda kot osnova ni manjkala znamenita lokalna čebula z Rake, majhnega kraja na gričevju med Posavjem in Dolenjsko.
Jed v glineni posodi – ustvarila jo je kuharica Silva Vidovič v raški Gostilni Tratnik – ni tradicionalna, ima le nekajletno brado. A kot takšna sovpada s prizadevanji lokalnega turističnega društva Lovrenc, ki s projektom Najboljše z Rake poskuša tradicionalni raški č'buli s sodobnim pristopom povrniti staro slavo.
Zbadljivka čebularji ima namreč dolgo zgodovino, izvira iz časov, ko so domačinke čebulo – zaradi trde zemlje čez zimo obstojno in spleteno v kite – množično prodajale na sejmih vse od Novega mesta do Zagreba. »Nekateri viri omenjajo, da so se oskrbniki dvora Marije Terezije, ki so na Kranjsko z vozovi prihajali po hrano, ustavljali tudi na Raki. V Brusnicah so dobili češnje, pri nas pa so menda naložili čebulo. Podatek je sicer nepreverjen, morda gre za bajko, a dejstvo je, da je čebula na Raki že od nekdaj,« pravi predsednik društva Alojz Kerin.
Križali so rdečo in rumeno
Čebula iz davno minulih dni je bila drugačna od raške č'bule, kot jo poznajo najstarejši še živeči Račani. Pred stoletji je bila manjša, bolj trda in manj topna. Sodobna različica je delo predvsem enega človeka. Po drugi svetovni vojni, ko je zaradi revščine ta pridelek kraljeval na kmečkih krožnikih (čebulna solata z domačimi rezanci, krompir v oblicah namesto s slanino posipan s prepraženo čebulo, žganci s čebulo, čebulna solata ...), so se na eni od domačij, pri Ulčnikovih, podali na pot vzgoje velike in odporne čebule. Križali so rdečo in rumeno čebulo, ptujsko in indijsko.
Novodobna rdečkasta raška č'bula je velika, bolj ploščate kot okrogle oblike, spodnji koreninski sistem je v primerjavi s ptujsko rdečo ali belokranjko bolj poudarjen. Uvršča se med polpekoče in pekoče čebule. Ob močnem okusu pa je zaradi hitrega razpuščanja na olju zelo primerna za kuho.
»Ljubitelji praženega krompirja so jo pred leti uporabili tudi na svojem svetovnem festivalu te jedi,« pove Kerin. »Z njimi smo preverjali, koliko naše čebule moramo v primerjavi s kupljeno uporabiti pri kuhanju krompirja in golaža. Ugotovili smo, da 15 do 20 odstotkov manj.«
Radi bi spet poenotiti sorto
Raška posebnost še ni zaščitena kot slovenska avtohtona vrsta čebule. Zaradi zmanjšanja pridelave v zadnjih dveh desetletjih – letos je na Raki deset družin pridelalo slabih 10 ton čebule, nekoč v Jugoslaviji so je Ulčniki sami v rekordnem letu imeli 45 ton – se je začela izgubljati sled za kakovostnim sadilnim materialom. »Med tipičnimi raškimi č'bulami se zato najde tudi kakšna, ki se obarva bolj na rjavo,« opažanja izza štedilnika opisuje kuharica Silva.
Na Raki se zato v želji po poenotenju sorte v zadnjih letih bolj posvečajo prebiranju čebule. Hkrati so letos prvič namesto čebulčka posadili 70.000 sadik (50.000 so jih za Račane vzgojili na srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu). S sadikami lahko kmetje v primerjavi s tradicionalno pridelavo čebule (prvo leto seme, drugo čebulček, tretje čebula) proces skrajšajo za leto dni. A letošnji pridelek je bil slabši od pričakovanj.
Medtem ko ni znano, ali bo raška č'bula kdaj zaščitena ali pa bo, kot predlagajo nekateri, dobila celo spomenik sredi kraja, se zagotovo vrača na krožnike. Lahko z zeljem za neljubitelje zelja. Lahko kot čebulna pita, ki jo v Gostilni Tratnik v nedeljo ljudem, ki jih obiščejo po maši, in izletnikom postrežejo ob »kafetu«.
Od marmelade
Gurmanom na Rak' predlagajo file postrvi v marinadi iz raške č'bule na mladi solati. Ali pa raško č'bulo, nadevano s kamutom in jurčki na podušenem paradižniku z baziliko.
Za tradicionaliste priporočajo svežo narezano s suhomesnimi izdelki. Še posebno spomladi. Raška č'bula, ki zaradi dobre obstojnosti med skladiščenjem na tramovih lahko zmrzne, ima namreč po koncu zime prijeten blag značaj, ki kar kliče po uporabi v solati. Le pustiti jo morate pri miru, da se sama odmrzne.
Raziskovalci okusov na Raki povprašajte za Nuško, ki je iz čebule kuhala marmelado. Od tam naprej se lahko podate v lov za potico z ocvirki in čebulo, čebulnim kruhom, čebulnim štrudlom. Lizika za prehlad priporoča čebulni čaj. Večjo čebulo razrežite na štiri dele in dajte v liter in pol vode, ki naj vre deset minut. Dodajte ščepec timijana, še tri minute vrenja, odstavite in pustite počivati pet minut.
Zdravilni učinki zelenjave so starim Račanom dobro znani. Namesto kamilic so obolelim za pljučnico na prsi dajali čebulo. Za kašelj je med v čebuli boljši kot med v črni redkvi. Gnojne rane so obvezali s čebulo, ture čistili s kapljicami zelenjave. S čebulo so nižali visoko telesno temperaturo, nekatere ženske so si s sokom mazale in krepile lasišče. Je pomagalo? Poskusite.
