Tiskane izdaje
Južnolondonska četrt Bermondsey, pivoljubom bolj znana kot Beer Mile, pivska milja, pod železniškimi tiri skriva kar nekaj pivskih punktov. Od leta 2009 naprej je tam zraslo kar šest pivovarn in dva dodatna lokala z zelo pestro ponudbo piva. Na vsako soboto prezaposlene londonske pivovarne odprejo oziroma, bolje rečeno, transformirajo svoja skladišča v točilnice (tap room) in industrijske trgovine.
Pivo lahko žejni spijejo v točeni obliki kar tam v skladišču na paletah ali na pivskih sodih, manj žejni pa lahko kupijo ustekleničeno za domov. Morda najbolj zanimivo pa je spiti pivo med sprehodom od ene do druge pivovarne, med seboj oddaljene le nekaj minut hoje. Zanimivo je, da imajo tudi različne urnike obratovanja, da lahko obiskovalci obiščejo prav vse.
Kljub dolgim vrstam za pivo v skladiščih vlada sproščeno vzdušje, saj v njih prevladujejo prijazni ljudje. Sodi se menjajo hitro kot na kakšnem pivskem festivalu, točaji plavajo med pobiranjem naročil, točenjem in odgovarjanjem na vprašanja. Navdušena nad dobrim pivom ob pogovoru z enim od lastnikov povprašava, zakaj njihovega piva ni mogoče dobiti v Sloveniji. Pa odvrne, da bolj malo njihovega piva sploh pride iz Londona. Takrat se zaveva, da je pivo najboljše pri izvoru. In res se je to še vsakič izkazalo za resnično. Bolj ko se približuješ pivovarni, boljše je pivo.
Ne le da se v pivovarnah vedno toči najbolj sveže pivo, k temu pripomore tudi, da ti ga postrežejo ljudje, odgovorni za varjenje, torej tisti, ki pivo poznajo od surovine do kozarca. Eno takšnih dopoldnevov sva preživela tudi v pivovarni De Dolle na flamski strani Belgije, ko smo se na tešče, po 48 urah potovanja po Evropi, srečali z majhno sivo ženico, pivovarjevo mamo. Peljala nas je na ogled pivovarne, na koncu pa sva spila zajtrk še s pivovarjem samim. Ta obisk naju je zaznamoval za vedno. Morda kdaj napiševa kakšno več. Za zdaj le to, da sva si od tistega dne to želela početi tudi midva. A najina pivovarna je za skupine premajhna.
Problem rastočih pivovarn je prostorska stiska. Včasih si pravimo rakovice, ker moramo po pivovarni hoditi bočno. Zato verjameva, da se je zgodil pravi mali čudež, ko smo pred tedni zagotovili dodatne kapacitete in nov prostor za trgovino. Nova prodajalna in predstavitveni prostor stojita blizu starih, zapuščenih rovov bivše pivovarne iz leta 1880. V rovih, kjer je vedno mraz, so včasih skladiščili (odležali) pivo. Pravzaprav je stavba prav nad njimi. Da bo še bolj zanimivo, smo v isti stavbi uredili še možnost degustacij, dogodkov in izobraževanj.
Trgovina in predstavitveni prostor se odpreta danes s Pivopisovo turnejo »Katero pivo je pravo zame?«, jutri bomo na voljo ves dan, tudi za vsa vprašanja, v soboto pa bo, če vreme zdrži, Peliconova tržnica pred prodajalno. V ponudbi imamo vseh šest stekleničenih piv in trenutno tudi prvo letošnjo novost, naše prvo pšenično pivo Pelicon Walter Wheat (stil american wheat beer), ki je na voljo le v točeni obliki, ampak vam jo za domov natočimo v dvolitrsko steklenico. S svojimi petimi odstotki alkoholne stopnje in s hmelji iz treh različnih celin je pravšnje za letošnjo toplo pomlad. Zagotovo se bo dalo letošnje novosti premierno poskusiti prav v ajdovskih Palah, nad rovi, kjer so pred skoraj 140 leti počivali prvi ležaki.
***
Anita Lozar in Matej Pelicon sta pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih strežemo vsak četrtek ob 15. uri, jima družbo delajo še:
- Uroš Štefelin, kuharski mojster, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
- Anja Korenč, oblikovalka embalaže, soustanoviteljica studia Fork.
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.
Po dosjeju kulinaričnih blogov lahko brskate TUKAJ.
