Odprta kuhinja: Jernej in Maja z velikonočnimi recepti

Še drugi velikonočni predlog najboljših, vsaj po našem mnenju: Jernej Zver in Maja Galuf, ki ustvarjata kulinarični blog Jernejkitchen, si nista dala opravka z dekoracijo, pač pa sta se poglobila v letni čas, v odnose in družinske spomine, v tiste občutke, ki praznik pravzaprav naredijo tak, kot mora biti. Vse priporočamo; Jernej se je receptov znova lotil z značilno natančnostjo in smislom za podrobnosti.

Pri vaju pa za veliko noč na mizi ni plastičnih zajčkov, mar ne? Kakšna je vajina velika noč?

Ne, kvečjemu keramični ali iz betona, mavca. :) Maja je kot dizajnerka notranje opreme zelo izbirčna pri izbiri dekorja, tako da večinoma vsako leto izbere neko rdečo nit in potem prostor praznično uredi v to smer. Letos sva se odločila za pastelno zeleno v kombinaciji z naravnimi materiali, super je videti. Sicer pa je velika noč podobno kot božič pri nas družinski praznik, tako da praznujeva z družino, tradicionalno je veliko slastne hrane, domačega kruha, potratne potice in seveda pirhov.

Kaj je zgodba treh receptov, ki sta jih pripravila tokrat?

Babica je vsako leto za veliko noč naročila mlečni kruh z rozinami, ta ni smel manjkati na mizi, ker pa je ni več med nami, sem prevzel pobudo in vsako veliko noč spečem mlečni kruh z rozinami – ta je sicer veliko bolj mehak kot tisti babičin, a polnega okusa. Špargljeva pita je nastala iz najinega velikega navdušenja nad šparglji, letos jih bova lahko prvič nabirala celo na domačem vrtu, tega se zares veseliva. Pri korenčkovi ruladi pa je šlo za mešanico želje, da ustvariva za veliko noč korenčkovo torto – in da se končno naučiva pripraviti mamino božansko rulado brez moke. Tako sva sestavila svojo mešanico obojega in jo naredila še malo bolj praznično, a vseeno primerno tudi za tiste, ki ne morejo jesti glutena.

Ker sta blogerja in recepte objavljata tudi v angleškem jeziku, me zanima: ali je običajno, da tudi ob praznikih, ki imajo značilno dekoracijo, naredita bolj »splošne« posnetke, torej brez dekoracije?

Ja, midva se nekako drživa svojega sloga, saj tako receptov oziroma jedi ne omejujeva le na praznik, ampak so primerni za cel letni čas, nekateri pa za celo leto. Poleg tega imava kar nekaj bralcev iz Avstralije, kjer so sezone obrnjene – tam zdaj uživajo ob gobah in bučah, tako da pri njih pridejo šparglji v poštev šele čez pol leta.

Danes sta bila drzna s pridevniki: kako to, da so tile mlečni kruhki najmehkejši, kot pravita? Je vmes kak tehnološki trik?

Ti mlečni kruhki so resnično slastni. Mehki, polnega okusa in z gladko, mehko skorjico. Največji trik je v dobrem gnetenju – zelo pomembno je, da res gnetemo dlje časa, in tudi ko že mislimo, da je dovolj zgneteno, je bolje, da še malo zgnetemo. Trik pa je tudi v tem, da maslo dodamo na koncu, postopoma, ko je testo že prožno, ter da ga res dobro vgnetemo, da ni nikjer vidnih posameznih koščkov.

Kaj pa rulada – ali je ni treba takoj po peki zviti v pravo obliko, kot to še vedno počnemo mnogi? Kaj je sploh »kavelj« pri peki ruladnega testa?

Testo za rulado je hecna stvar – pečeno je, še preden res mislimo, da je. Pomembno je torej, da ga ne prepečemo in ga s tem ne posušimo, to testo mora biti na dotik še lepljivo. V našem primeru rulade ni treba zviti, saj je testo brez moke in tako moka ne bo posrkala vlage, kar se zgodi pri klasični biskvitni ruladi, ki jo je treba takoj zviti.

Če prav razumem, je vajin favorit med današnjimi recepti rulada – ki jo opisujeta kot nepozabno. Zakaj?

Mislim, da sta dva favorita. Prvi je mlečni kruh (ki je odličen tudi v kombinaciji s poširanim jajcem in lososom, kar sva pripravila za Odprto kuhinjo pred časom), saj ima močno povezavo z otroštvom in tradicijo, zato bi bilo hecno, da ga ne bi bilo na mizi. Drugi pa je rulada, saj naredi tisti »vau« učinek, ki ga večinoma iščemo, kadar gostimo in želimo koga še posebno navdušiti, zato verjameva, da je odlična izbira za praznike, praznovanja, obletnice in podobno. Je sveža, polnega okusa, rahla in se kar topi v ustih, skratka nepozabna.