Kaj jesti, kadar so glivice v nadlego

Šest mesecev brez sladkorja, kvasa in sladkega sadja ter odrekanje zorjenim sirom in belim testeninam je kar dobra vojaška taktika proti nakopičenim glivicam v telesu.

Medtem ko se vam prenekateri zdravnik v splošni ordinaciji in tudi farmacevt v lekarni posmehneta, če načnete pogovor o zatiranju glivic – »Glivice so vendar povsem normalna sestavina človeškega telesa, to ni bolezensko stanje!« –, je vse več literature in raziskav o tem, da glivice v resnici zelo škodujejo našemu zdravju, da se v telesu lahko nevarno razpasejo, da pa se jim je mogoče postaviti po robu brez kemije, predvsem z ustrezno prehrano.

Obstajajo strokovne trditve, da v živ­ljenju zadostujejo tri, štiri terapije z antibiotiki, pa v črevesju za dolga leta povzročijo pravo katastrofo. Ker so za organizem koristne bakterije iz prebavil in glivice kot na veliki gugalnici – če je enih manj, je drugih takoj več –, glivice ob upadu bakterij hitro zavzamejo nastali prostor. Za svoje življenje in razmnoževanje potrebujejo sladkor, oddajajo pa agresivne strupe. V knjigi Sanje Lončar in Adriane Dolinar Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas pa tudi v številnih drugih virih med posledice teh toksinov med drugim štejejo utrujenost, pozabljivost, upad libida, zlasti pa napenjanje, slabo prebavo in slabo izkoriščanje zaužitih prehranskih sestavin, če ne omenjamo težav na zunanjih rodilih, koži in nohtih. Ne gre samo za škodljive strupe, razrasle glivice tudi fizično zavzemajo vse večje površine sluz­nice in zavirajo pretok hranilnih snovi ter krnijo delovanje imunskega sistema.

Zdravnica o ukrepih

»Prisotnost, ne pa tudi razrast gliv je mogoče dokazati pri zdravih posamez­nikih z natančnimi preiskavami brisov npr. vagine, zadnjega dela črevesa ali ustne votline. Primerna odpornost in zdrav življenjski slog jim ne dovoljujeta razmnoževanja oz. razrasta in jih brez kakršnih koli zdravil ali posegov 'držita v šahu',« pojasnjuje dognanja uradne medicine dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka splošne medicine z ZD Vič v Ljubljani. »Vsaka sprememba okolja, pri ženski denimo že hud stres, pa povzroči trenuten padec odpornosti in glive se lahko začnejo razraščati. Ocenjujejo, da ima 75 odstotkov žensk vsaj enkrat v življenju t. i. beli tok, strokovno ga imenujemo kandidiaza nožnice.«

Trdovratne glivične okužbe na koži ali drugih mestih so največkrat znak imunske pomanjkljivosti, bodisi prirojene bodisi pridobljene. Kopčavar Gučkova nadaljuje: »V svojem predavanju je prof. Bojana Beovič z Infekcijske klinike v Ljub­ljani kot dejavnike tveganja za oportunistične glivne okužbe naštela nasled­nja stanja: dolgotrajno zdravljenje v bolnišnicah, še posebno na intenzivnih oddelkih, pretirano uporabo antibio­tikov širokega učinkovanja, imunsko oslabelost – zaradi zdravljenja s kortikosteroidi, aidsa, pomanjkanja belih krvničk, to je nevtropenije – ali zaradi trajnih žilnih katetrov, zaradi več hudih telesnih poškodb hkrati, zunanjega hranjenja bolnika ali sladkorne bolezni.«

Medicina poseže po protiglivičnih kemičnih pršilih, mazilih in tabletah. »Sled­nje je smiselno uporabiti pri sistemskih okužbah z glivami in pri nekaterih primerih glivične okužbe kože in sluznic, kadar lokalno zdravljenje z mazili, svečkami, pršili in raztopinami ni uspešno. So pa precej agresivne do jeter – s tujko hepatotoksične –, imajo tudi pomembne interakcije z drugimi zdravili, zato jih je treba predpisovati skrbno in z razmislekom. Pred začetkom zdrav­ljenja je okužbo z glivami zato nujno dokazati,« opozarja zdravnica.

Vitamini, minerali, gibanje

Kaj pa ugotovitve o uspešnem boju proti glivicam s primerno prehrano? Zdrava mešana prehrana ponudi organizmu vse snovi, ki jih v danem trenutku potrebuje, pravi medicinska doktrina. Ne le vitamine, jedi morajo dajati tudi minerale, mikroelemente, esencialne aminokisline. »Čistim sladkorjem se že po načelih zdrave prehrane velja izogibati oziroma jih uživati v majhnih količinah, in to ne le zaradi strahu pred glivičnimi okužbami. Najboljša zaščita pred okužbami z glivami in drugimi mikroorganizmi je t. i. imunokompetenca, to je primerna telesna odpornost. Zagotovimo jo z zadostno količino spanja, redno telesno aktivnostjo (vsak dan vsaj 20 minut, enkrat na teden vsaj uro in pol), že omenjeno zdravo mešano prehrano in z učinkovitim mehanizmom spoprijemanja s stresom,« zaokroži navodila Nena Kopčavar Guček, dr. med. spec.

Protiglivična dieta

Univ. dipl. biologinja mag. Karin Riž­ner s Centra za bioresonanco ugotavlja povečanje gliv v telesu z bioresonančno metodo in njihovo zatiranje podpira tudi z bioresonančno teapijo. A temeljni ukrep za končno zmago je dieta, pri kateri se pol leta dosledno izogibamo vsakršnemu sladkorju. Na črni listi je tudi kvas: če ne moremo brez kruha, ga sami pečemo doma z vinskim kamnom (objav­ljamo recept).

»Stroga dieta prvi mesec prepoveduje tudi sladko sadje – celo v pomarančah je precej sladkorja, kaj šele v lubenicah, grozdju, hruškah ali breskvah! Na vseh živilih, ki jih kupujemo, moramo skrbno prebrati nalepke, saj je sladkor tudi v paštetah ali kislih kumaricah. Samo dosledno izogibanje sladkorju, najljubši prehrani glivic, bo porok za zmago. Bitka nikakor ni lahka, še manj kratkotrajna. Naše orožje so poleg diete izvlečki oljčnih listov, olje origana, kaprilna kislina iz kokosa, izvleček iz grenivkinih pečk – če vam ga ne odsvetuje kardiolog –, v lekarnah zdaj ponujajo enomesečno kuro s posebnimi kapsulami z menda naravnimi sestavinami. Kemični antimikotiki so agresivni.«

Kaj kuhati?

Morda začnemo na nasprotnem koncu: česa nikar ne uživajmo – hitre hrane, vnaprej pripravljenih jedi, sladkorja (od belega, rjavega tja do javorovega sirupa in tudi medu); proč z vsemi kvašenimi izdelki, belimi testeninami in belim rižem. Tudi krompir, korenje in koruza se v ustih in prebavilih kmalu pretvarjajo v sladkor. Nizki glikemični indeks bo torej tudi tu pravi kažipot za izbiro živil. Pozabiti je treba na cvrtje, dunajske zrezke, pečene piščance in ribe v hrustljavi skorjici.

Če ne utegnemo kuhati, so v hladilniku lahko različne očiščene solate, ki smo jih pripravili konec tedna za več dni: nastrgan korenček, kuhan stročji in luščeni fižol, radič je naravnost idealen, saj glivice bežijo pred njegovo grenkobo. V tem letnem času je na voljo tudi še kar nekaj različnih vrst zelene solate. Vsak dan lahko pripravimo drugo mešanico in jo obvezno začinimo z domačim jabolčnim kisom. Solate bodo še bolj zanimive, če jih obogatimo s kockami avokada, artičokinimi srčki ali trdo kuhanim jajcem.

Pametno kosilo

Hvaležen glavni obrok, ki ga lahko pripravimo zvečer in drugi dan samo še porinemo v pečico, so nadevane bučke ali bolj raznolika grška različica nadevane zelenjave.

Manjše bučke prepolovimo, nekoliko izdolbemo in za 3 minute potopimo v krop, da se malce zmehčajo. Za grško različico vzamemo še dve rumeni in dve zeleni papriki in ju očistimo, da dobimo votle sadeže. Tudi paradižnik lahko izdolbemo. Pripravimo enak nadev ali dva različna. Na sesekljanem česnu (ne varčujemo!) prepražimo por, narezane koščke zelenjave, ki so ostali po dolbenju, in kockice dimljenega tofuja ter dobro začinimo z origanom. Drugi nadev je lahko iz koščkov piščančjih prsi, sesekljane bazilike, popra in poparjenih ovsenih kosmičev. Sestavine prepražimo na zelenju mlade čebule. Nadevamo zelenjavo in pokrijemo ter pustimo v hladilniku do naslednjega dne, ko jo samo zložimo v pekač in spečemo. Za peko polijemo z dobrim oljčnim oljem. Pa nobenega sira na vrhu! Nadev lahko naredimo tudi z rjavim rižem, ki pa ga moramo prej namočiti in kar dolgo kuhati. Za nasitnejši obrok lahko dovoljenih 20 dag krompirja narežemo med zelenjavo in spečemo.

Dovoljeno – prepovedano

Seznami dovoljenih in prepovedanih živil pri protiglivični dieti so si v vseh virih bolj ali manj podobni.

Prepovedane so vse oblike sladkorja, vse sladkarije (bonboni, čokolada, tudi sadni jogurti in celo žvečilni gumi), kruh in testenine iz bele moke, beli riž, sladkane pijače in tudi vsi sadni sokovi (tudi če so povsem naravni – izjema sta limonada brez sladkorja in stisnjen sok grenivke), vse vino, ki ni zelo suho, sladko sveže sadje in kompoti iz njega, pa tudi vsakršno posušeno sadje, kvas in vsa živila s kvasom (torej vse vrste piva in pic), bolj dosledni pa na seznam pripišejo še svinjino. Salame so že tako na črnem seznamu, saj je v njih dosti maščobe in tudi kak skrit sladkor.

Priporočene so zlasti vse začimbe v veliki količini. Vsa sveža zelenjava, solate so lahko presne ali kuhane. Jabolka, limone, grenivke, stročnice vseh vrst, kislo zelje in kisla repa. Jajca, ribe in meso, vendar nikoli ocvrto. Rjav riž, polnozrnat kruh brez kvasa, oreščki in semena. Dobrodošle so jedi iz polnozrnate moke, kaš in kosmičev – ajdove, prosene, ržene, ječmenove, ovsene, po možnosti iz ekološke pridelave, da se telo izogne ostankom pesticidov. Celo 20 dag krompirja je dovoljeno, recimo vsak drugi dan.

In mlečni izdelki? V boju proti glivicam se je treba odreči pikantnim, staranim in »plesnivim« sirom in se največkrat zadovoljiti z mladimi ovčjimi in kozjimi, uživati navadni nesladkani jogurt, zlasti pa kefir in sirotko. Tudi maslo ni prepovedano, vendar v zmernih količinah. Vse to pa lahko poplaknemo s kavo, različnimi čaji – in seveda vodo, vodo, vodo.

»Morda bi takoj za strogo dieto brez sladkorja morala omeniti vodo,« opozori mag. Karin Rižner. »Dovolj čiste vode, ki jo čez dan dajemo telesu – najmanj dva litra, nekateri priporočajo celo liter za 25 kg telesne teže –, telo razstruplja in iz njega odplavlja presnovne strupe glivic. Ko smo pri dieti dosegli doslednost, lahko pride na pomoč tudi frekvenčni generator, bioresonančno spodbujanje imunskega sistema v telesu in zlasti prebiotiki in probiotiki, ki v telesu krepijo količino dobrih bakterij. Ali so glivice tiste, ki zakisajo telo, ali je obratno – da zakisano telo dovoli glivicam bolezensko razraščanje, pa je tako staro vprašanje kot tisto o kokoši ali jajcu …«

Mnenja o tem, kaj je to zakisanost telesa, pa bomo soočili novembra.