Najbolj inovativna slovenska živila so ...

Na Inštitutu za nutricionistiko so prejeli 52 predlogov, med njimi je bilo največ žitnih in mlečnih izdelkov.

Objavljeno
11. februar 2015 20.32
Helena Peternel Pečauer
Helena Peternel Pečauer
Ljubljana – Proizvodnja živil na lokalni in na globalni ravni je polna izzivov. Nekateri proizvajalci vlagajo veliko truda v inovativen razvoj novih izdelkov, ki imajo boljšo prehransko sestavo, vsebujejo manj aditivov, podpirajo zdravje ali imajo druge lastnosti, prijazne potrošniku in okolju.

Na Inštitutu za nutricionistiko, kjer so se ob podpori ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že lani lotili projekta, so predstavili najbolj inovativna živila, ki so bila lani proizvedena v Sloveniji, in nagradili proizvajalce. Tako naj bi vsako leto spodbujali kreativnost pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in večjo prijaznost potrošniku. Na razpis je prišlo 52 predlogov, polovico so jih prispevali potrošniki, polovico proizvajalci, v posameznih kategorijah pa so se najbolje odrezali Pivovarna Union s pijačo Nula malina, Mercator in Pekarna Grosuplje s pirinim polnozrnatim kruhom, Žito s koruznim toastom, Ljubljanske mlekarne z linijo jogurtov MU Extra, Engrotuš in Fine Culinar s skutinimi štruklji iz tatarske ajde in podjetje Valens s prehranskim dopolnilom z vitaminom D v obliki ustnega pršila.

Konkurenca velikim

»Zadnja leta smo na trgu opazili vrsto novih inovativnih živil domačih proizvajalcev, še posebej takšnih z zelo izboljšano prehransko sestavo, ki v hudi mednarodni konkurenci žal niso preživela, saj niso imeli sredstev, da bi njihove prednosti uspešno predstavili potrošnikom in uvedli rentabilno proizvodnjo. Verjamemo, da bomo z nadaljevanjem zagotovili še več kakovostne in zdrave domače hrane,« je poudaril Igor Pravst z inštituta. Po njegovih besedah lahko slovenski proizvajalci živil sicer že zdaj konkurirajo največjim multinacionalkam in jih po inovativnosti celo presežejo.

Izbor živil je bil zahteven, opravila pa ga je skupina strokovnjakov s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. »Med predlogi so količinsko izstopali žitni in mlečni izdelki, precej pa smo jih prejeli tudi v kategorijah sokov, brezalkoholnih pijač in prehranskih dopolnil,« je povedala vodja projekta dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.

Poseben znak projekta

Tudi na ministrstvu že tretje leto izvajajo promocijske kampanje, s katerimi nagovarjajo in obveščajo potrošnika o kakovosti in pomenu lokalne hrane. »Tako si zagotovimo najboljšo kakovost, optimalno zrelost in svežino. Premalo se zavedamo, da imamo enega najboljših sistemov nadzora hrane v Evropi, pestro in ohranjeno podeželje pa nam še vedno omogoča naravi prijazno pridelavo hrane. Nikoli ne bomo zmagovali s količinami, lahko pa izstopamo po kakovosti in inovativnosti,« je na razglasitvi najinovativnejših živil dejal minister mag. Dejan Židan. Inštitut bo proizvajalcem nagrajenih živil omogočil, da bodo poseben znak projekta in informacijo o izboru lahko navajali na označbah in predstavitvah. V nasprotju z nekaterimi drugimi nagradami in izbori, kjer si podjetja takšne znake lahko naročijo in jih plačujejo, je uporaba znaka tega projekta povsem brezplačna, izbor pa je bil neodvisen in osnovan izključno na inovativnosti.

Nagrajeni kruh je iz stoodstotne pirine moke. »Tudi posuli smo ga s pirinimi kosmiči. Kislo testo je narejeno po starih dolgotrajnih postopkih, zato dolgo obdrži svežino in sočnost,« je povedala Barbara Štiglic, vodja razvoja v Pekarni Grosuplje. Priznanja so veseli tudi v Pivovarni Union, saj so v razvoj nagrajene vode Nula malina vložili ogromno dela, znanja in izkušenj. »Veseli smo da je pri projektu tudi ministrstvo za kmetijstvo, saj doslej nismo imeli občutka, da je na strani živilske industrije. Proizvajalcem je treba pomagati pri premikanju javnega mnenja in jih ne le pribijati na sramotilni steber, da jih zanima le dobiček. Zelo smo ponosni na Nula malino, saj nam je uspelo kljub odsotnosti sladkorja ohraniti prijeten okus vode. V tem času se je že prijela, zato jo bomo začeli polniti tudi v liter in pol velike plastenke,« je poudaril direktor kakovosti v Pivovarni Union Janez Kešnar.

Od pršila do jogurta

V kategoriji prehranskih dopolnil je presenetil Vitamin D+ v obliki pršila. Direktor podjetja Valens Jure Pavlič: »Za potrošnika je zelo prijazen, saj ga lahko povsod nosi s seboj, vsebina pa je precej bolj učinkovita kot v kakšni drugi obliki. Vitamin D je ena od snovi, za katero je znanstveno dokazano, da je Slovencem zaradi klimatskih pogojev primanjkuje. Verjamemo, da nam bo možnost uporabe znaka projekta precej olajšala trženje.« Mateja Juvančič, vodja razvoja v Ljubljanskih mlekarnah, pa je povedala, da so se že med snovanjem linije jogurtov MU Extra zavedali, da bo izdelek drugačen, inovativen: »Nagrada nam je dala nov zagon in spomladi bomo potrošnikom že ponudili nov okus jogurta s kar 15- do 18-odstotno vsebnostjo svežega sadja, brez dodanih barvil in z le 2,5 odstotka maščobe, kar zagotavlja, da gre za zelo zdravo živilo.«