Tiskane izdaje
Tokrat so se znova najbolj izkazali naši najbolj zagrizeni tekmovalci in imena, ki jih najdemo med najboljšimi petimi, so povečini že preskušena in nagrajena v skoraj treh letih, kolikor zbiramo najboljše recepte bralcev OK.
Na prvo mesto po kuharskem delu izbora sta Neli Selan in Jan Mohorič z BIC Ljubljana postavila dolenjske zvitke z zeljem, recept je poslala Irena Hitti. Gospa nas redno preseneča z izvrstnimi recepti, za katere se vidi, da so plod njene domišljije, venomer pa tudi okolja, iz katerega prihaja. Tokrat nas je med petimi recepti najbolj prepričala s svojo dolenjsko različico zel(j)enjavnih zvitkov, ki jih sicer bolj poznamo iz kitajskih restavracij. Nič kaj jim ni mogoče očitati, od svojih bratrancev se dovolj razlikujejo, da niso samo posnetek. Ko pa jih boste pripravljali, le dodajte kakšno pomakico zanje, drugače se jedec okusa hitro naveliča: Jan Mohorič je pripravil predlog, s čilijem in medom – in je bilo izvrstno. Pa še opomba: korenje za zvitke narežite tanjše, kakor predlaga Irena, lažje se dela z njim. Bon v vrednosti 120 evrov in čestitke.
Na drugo mesto smo, zaradi splošne uporabnosti kot priloge, umestili zelje po moravsko, idejo je prispevala Eva Dvorakova iz Maribora. Nenavaden recept: mešanica kuhanega kislega in svežega dušenega zelja je to, prevladuje sladek okus, če boste recept poustvarjali doma, pa boste morali sami ugotoviti, kakšna kombinacija sicer skromnih dodatkov vam najbolj ugaja: mi smo dali čisto malo moke, pa se nam je zdelo, da je zelje postalo preveč mokasto, po količinah, ki jih priporoča pošiljateljica, tudi ni močno kislo in sladko, kakor bi po njenem opisu moralo biti. Okus pa je dober, lahkotnejši kot kislo zelje samo. Komisija tudi meni, da bi lahko postopek poenostavili: morda kislega zelja ne bi bilo treba kuhati posebej, ampak bi bilo dovolj, da se duši skupaj s surovim. Samo kot misel, preskusili tega nismo. Eva pa dobi bon v vrednosti 60 evrov.
Na tretje mesto smo uvrstili – najbrž malo pod vplivom prihajajočih praznikov – rdeče zelje z brusnicami, predlog še ene stare znanke akcije, Bojane Barukčić. Rdeče zelje v jesenskem času skoraj povsod zavzame pomembno vlogo na krožniku in prav je, da vključimo tudi recepte, ki prinašajo nekaj novega, drugačnega. Ta je res preprost, okus je dovolj saden, brusnice, kot vemo, izjemno zdrave. Kot mogočo izboljšavo predlagamo le to, da brusnice nasekljamo, kajti drugače se v zelju malo porazgubijo in potem je z njimi tako kot z rozino v potici: ali jo dobiš ali pa ne. Tretje mesto in bon za 40 evrov.
Četrto mesto podeljujemo prispevku Janeza in Francke Zeni. To je bolj kot recept – jed »na« recept. Njun predlog je skodelica zdravja, ampak tako močnega okusa, da ga je več kot nekaj vilic težko pojesti: kislo zelje s hrenom, nekaj oljčnega olja in celo malce česna.
»Pred nekaj leti sva bila z ženo na enem od predavanj znanega zdravnika in borca za zdrav slog življenja, magistra Petra Papuge. Poslušala sva o zdravi prehrani kot odločujočem dejavniku za naše zdravje. Po predavanju so bila na vrsti vprašanja. Ena od udeleženk je vprašala, kaj nam priporoča k vsakodnevni prehrani, ko je tolikšna ponudba raznih prehranskih dopolnil. Odgovor je bil zelo kratek in preprost: jejte domača jabolka in zelje,« povzema Janez Zeni. »Za zelje, pa naj bo sveže ali kislo, vemo, da je izjemen vir vitaminov, še zlasti vitamina C, mineralov, tudi malo beljakovin in ogljikovih hidratov ... Če na sveže kislo zelje dodamo še sveže nariban hren, smo glede prehrane skoraj največ storili za naše zdravje. Hren pospešuje izločanje urina, redči zasluzenost pljuč in lajša kašelj; pa še kaj bi lahko našteli. Zelo pomembno je, če je le mogoče, da je vse biološko pridelano, po možnosti z domačega vrta. Razlika med kupljenim, tudi če je deklarirano kot biološko, in domačim je kot noč in dan, bi lahko rekli. Če pa tema dvema vrtninama dodamo še oljčno olje in morda malo domačega česna, smo za zdravo prehrano storili največ, kar lahko,« sklene svoj argument.
Jedi z zeljem, ki so jih pripravili mladi kuharji z BIC Ljubljana Foto: Mavric Pivk/Delo
Na peto mesto sta Neli in Jan postavila recept za jabolka, polnjena s kremo iz rdečega zelja. Še nekaj, kar bo prav prišlo na martinovih mizah te dni. Idejo je poslala gospa Slavica Zbičajnik – ki je, mimogrede, verjetno tokrat posekala rekord v številu poslanih receptov. Hvala! S tem receptom smo se pozneje v debati ukvarjali največ. Namreč: kombinacija, presenetljivo, popolnoma odpravi zeljni okus. Krema je na koncu vsakogar spominjala na kaj drugega, med prebliski so bili pasirana zelena, kondenzirano mleko ... Mi predlagamo, da zelja ne pretlačite, ampak pustite kar v koščkih, tako da se čuti pod zobmi. Beljak smo dodajali nestepen, če bi hoteli bolj penast nadev, bi bil sneg boljši.
Znova pa se nam je oglasila duhovita dopisovalka Nada Kostanjevic iz doma starejših občanov v Ajdovščini, z anekdoto: »Ko se je moj pastorek po dveh letih služenja vrnil iz JLA, mi je zabičal, da deset let ne sme zelja ne saditi ne kuhati. Po nekaj tednih pa me je vprašal: 'Ali sploh ne znate kuhati zelja?' 'Saj si mi rekel, da ga ne smem ne saditi ne kuhati,' sem mu odvrnila. 'Tisto v vojski je bil kapus. Zelje bi že jedel.'«
