Tiskane izdaje
Če bi sedel v kakšnem drugem mestu tako na cesti, bi bilo dovolj kvečjemu za bife ali menzo. V Kobaridu pa je ravno to čar! Po dnevu, polnem posoškega adrenalina, se gostje z vsega sveta zapodijo in razporedijo po gostilnah in restavracijah turističnega kraja, ki ima čisto v središču hotel Hvala, z morsko teraso na pločniku glavne ulice.
Topli val ima zgodovino restavracije, ki je nekoč slovela kot najboljša slovenska kontinentalna ribja gostilna, in nadaljevanje te tradicije, ki je po nekaj poslovno razburkanih letih spet v družinskih in mladih rokah.
Surove kapesante z jagodami in oljčnim oljem imajo svojo nedolžnost, ki ji šele dva obrata iz več kot meter dolgega poprovega mlina (peugeot, seveda) dodata pikantnost, dobro oljčno olje (hrvaški Chiavalon) pa se ob nekaj kapljah limonovega soka brez grenkobe vda morski čistosti nežne mesnatosti školjk.
Danes imam sveže
Zato v Toplem valu ne naročajte z jedilnega lista; ker potem nama ne bi verjeli. In bi bili ob presenečenje, kako drugače zveni, če vam mladi šef Aleš, ki se s sestro Vesno dnevno menjuje v gostiteljski vlogi, reče: »Danes imam sveže ...« V pozdravu iz kuhinje je preveč izgovora za couvert pribitek - čeprav je na kruhu lokalna skuta in je paradižnik doma pasiran - in na seznamu je to, kar imajo tudi drugi, a karpačo brancina, pokrit s surovo feto lososa, je brez kašljanja in kihanja iz hladilnika, zgolj z začimbnostjo drobnjaka in z na hitro podušeno, torej upadlo, rukolo, ki tako ni le povsod prisotni solatni okras, ampak koristna priloga.
A to je treba najprej dočakati. Še dobro, da imajo pri Toplem valu lepo navado točenja vin na kozarec, saj tega ne počnejo za šankom, ampak pri mizi, s tem da steklenico pustijo, da si jo lahko v miru ogledaš ali ... Koristi, čeprav je lahko tudi nevarno, ker se lahko čakanje v polnem avgustu zavleče v eno uro do prve jedi in za pet hodov čez polnoč, ob pogledu na pice čez cesto in prisluškovanje pri lačnih sosedih, češ da je kuhinja preobremenjena. Toda, mar nismo v sezoni čakanja na cestah vajeni?!
A kar, z malo zamude, le pride, je zelo korektno! Topli val ve: kakovost sestavin potrebuje le dvoje, čim več prostora na mizi in čim manjši kuharjev ego. Res je sveže iz morja in v kuhinji zagotovo ne komplicirajo. Surove školjke, ki s pladnji, prekritimi z velikimi krhlji limon, opečenim trgovinskim kruhom in steklenimi skodelicami prilog, na pogled delujejo turistično, z okusom dokazujejo, da ima Topli val sicer velike krožnike in znane jedi v oddelku »mesni kotiček«, toda njegov morski piš je še vedno zelo svež. Ostrige s kisom in šalotko, srčanke, mušole (noetove barčice) in venernice čim bolj brez in direktno, ter nazaj grede velike kozice z drobnjakom in mali škampi z rdečo baziliko, so redkokje ob morju tako iskrene in prvinske.
Posebnost: soparjenje
Valov gospodar pa ima školjke najraje v sopari in tega ne skriva. »Sem privrženec preprostih okusov, le sol, poper, limona in malo vina.« No, na srečo je kuhar mešanim školjkam v sopari (kompleksne barčice, nežne venernice, zelo sveže klapavice) dodal še malo pomarančne lupine in peteršilja. Obvezno na koncu najbolj vijugave ceste ob najbolj deroči reki v Sloveniji!
Kuharjevo spoštovanje do sestavin, ki jih ne zakriva s svojimi idejami, temveč jim raje priznava primat, je bilo všečno tudi pri širokih svežih rezancih z dovolj jajci, da se je v rumeno barvo lepo vključila kontrastnost sotiranih barv češnjevih paradižnikov in mlade špinače. Okus dišeči pašti so tako dajale majhne pokrovače, s katerimi se je lepo ujela sveža kobariška skuta.
Topli val se ne trudi, da bi pripovedoval izrazito regionalno zgodbo, saj se tudi pri školjkah, ribah in rakih zadovolji le s pridevnikom jadranski, želje turistov po domačem pa gasi z joto s kranjsko, ravioli z nadevom skute, prelitimi z zaseko, in ovčjim parmezanom, ter, seveda, s kobariškimi štruklji. Zadostujeta mu polna terasa, na kateri je enakomerno razmerje med hitrimi mizami z velikimi krožniki mešanega mesa na žaru in počasnimi s pladnji svežega morskega valovanja. Predvsem pa se tudi sredi Kobarida potrjuje morsko pravilo, ki je značilno za naše ribje restavracije: najboljše se zgodi do glavne jedi!
Riba je pač riba, tudi v Toplem valu. Ima svojo ponosno ceno (60 evrov za dva), zaradi katere na koncu škarpini sicer priznaš čvrstost, tudi sladkost mesa, a si hkrati pikolovsko natančen v štetju sekund, ki so s kuhanjem (na lešo) šle čez vrhunec. So bile predjedi predobre ali pa v romantično osvetljeni leseni toplovalni pomol vseeno ne pljuska morje, temveč zgolj asfalt?!
Saj tudi sladki finale ni bil na ravni surovo dobrega uvoda. Krožnik kuharjevega sladkega presenečenja je, namreč, zgolj turistična pričakovanost nezahtevnih gostov, ki jih prevzame, da je pod mlečnim steklom tekočega sorbeta list iz grma ob cesti, pod skodelico domačega tiramisuja pa z vrta za hotelom. Četudi je pod čokoladnim moussom jagodni coulis (gladka sadna kaša) in nad smetanovo strjenko karamelni brizg, je Topli val vseeno predvsem - morska gostilna!
Zakaj obiskati?
Za ljubitelje morskih jedi, seveda. Tako za tiste, ki tudi med gorami ne morejo brez buzare, kot za one, ki na morski promenadi ne naročajo surovih školjk in rakov. Topli val ima dobre zveze na obali, vešče roke v kuhinji in zgovorna gostitelja na terasi.
www.rad-dobrojem.si
Prihodnjič: Pristava Lepena, Trenta
