Nedelo izbira: Restavracija hotela Piran, Piran    

Hotel pod štirimi sončki, ki ni le za prespati

Objavljeno
05. oktober 2015 16.40
Uroš Mencinger, Nedelo
Uroš Mencinger, Nedelo
V Piranu ni (velikih) hotelov. Zato so v najlepšem slovenskem obmorskem mestu vsi, tudi tisti, ki ga čez leto ob vsakem sončnem žarku med podaljšanim koncem tedna tako množično napolnijo, domačini. Torej je hotel Piran velika izjema!

Ker je star, toda tako lepo, zunaj in znotraj, obnovljen. Ker nima portoroške plaže, toda njegovi ležalniki na betonskem pomolu so le meter od postelje in pol od natakarja. Ker ima tak pogled na celo slovensko morje kot vsi drugi na piranski rivi, toda ima ga tudi iz četrtega nadstropja in s strehe. Ker je njegova kuhinja premajhna, toda zato ima njen chef le nekaj korakov do mandrača. Hotel, ki ni le za prespati!

Piranska promenada nima le podobnih senčil, ki jedce, ko hrustajo s škampovimi oklepi, varujejo pred valovi, ki se zaletavajo v kamnite skale, na katerih lovijo ravnotežje kopalci, temveč tudi podobne jedilne liste. Pravzaprav je pod tendami polno ravno zaradi podobnosti ponudbe, ki spretno pozna podobnost množičnih (morskih) okusov. Zaradi tega je hotel Piran, prav na začetku te promenade, še vedno – skrivni namig!

Pašte na plaži

Cene so sicer (tudi) piranske in tako ima kozarec mehurčkov svojo ceno, toda zato ni le hladen, temveč je lahko tudi šampanjec ali pa (vsaj) Medot. In ko kuhar doda svoj pozdrav, je ta iz cipljev na kislo, s čebulo in pinjolami, in melancanov, z namazom, ki ima kaj hišnega kruha tudi za podlago. »Pri nas je drugače, bolj lokalno,« poudari še natakar, tabla za njim pa sporoča, da je življenje kratko, torej ne čakajte predolgo z naročilom, saj se chef Jernej Podpečan – nazadnje smo ga srečali na Štajerskem, a se je v ribe zaljubil že v Skandinaviji – zna tudi degustacijsko sprehajati med prijetno glasbo in pravšnjo senco, ne da bi skril pogled na pljuskanje valov in čofotanje kopalcev.

Na eni strani so hobotnica, češ­njevci, balzamični kis, marinirane sardine in bakalar, ki ni le navaden namaz. Na drugi pa je (še) bolj na všečno; ker je tunova sekanica drugje tartar, a ima tudi tukaj preveč rdeče čebule, barvno-teksturna sprem­ljava je avokadova krema, nadgradnjo predstavlja »crab cake«, kakor ga napove natakar, iz rakovice, s pehtranovo majonezo (premalo izrazito), postrvjimi ikrami in žvečljivimi algami. Pa še: »Piranske kapre!« Ker smo te našli kot lokalno posebnost že prej in še kje drugje, kjer se trudijo drugače, je stvar postala dovolj zanimiva, da smo pogledali še na piransko tržnico, ki je le nekaj korakov stran. Tam ima monopol na piranske kapre stari Pirančan z vrtom pod piransko cerkvijo. Zato, toliko, da veste, kdor kupi pri njem, le plodove, ker cvetov je premalo, v slanici, kisu ali namazu, jih ima, drugi pa … Imajo pa na tržnici tudi piranske žižule. Piranov hotelski chef jih je zato vključil v sladico. Pohvalno!

Bevete (le zakaj so pri nas tako priljubljene, če pa so le industrijske, pa še vmes med rezanci in špageti?!) z jastogom so bile sicer premastne (sardelni fileji), a to ni zmotilo apetita, ki bo prihodnjič prišel na samostojno porcijo. Le še malo bolj čilijevo pogumno in v prav tako pogretem, toda raje v globokem krožniku, prosim. Kar velja tudi za botargo, ki jo chef Podpečan druži s peresniki na rumeno (žafranika). Kar zadeva testenine, v hotelu Piran gostje siti dočakajo večerjo. To je pomembno, v tako lepem vremenu, tako blizu morja in tako daleč od sosedov, ki poznajo le pašta klasiko.

Prigrizki na strehi

Nasploh, hotelu Piran površnosti nikakor ne morete očitati. Postrežba na plaži, šampanjci na terasi, skuterji, bicikli, garažni servis in izlet na podstrešje, nad piranske strehe, so njegove hotelske prednosti, filigranska spretnost chefa, ki ima na dvanajstih kvadratih kuhinje naenkrat prostora le za dva krožnika, a kljub temu zmore nasititi do 200 gostov, pa je kulinarična. Vprašajte osem predsed­nikov, ki so letos na Piranovi strehi jedli tako, da je naslednji dan naš tja na kosilo pripeljal še svojo ženo.

Toda vse to je le za uvod, saj se gre v hotel Piran predvsem na – ribe. Čeprav imajo piranski ribiči majhne čolne in še manjše morje, so v letoš­njih devetih mesecih nalovili dovolj divjakov, da je lahko chef Podpečan, ki je njihov prvi sosed, z mandrača do svoje kuhinje lastnoročno odnesel kar – 1,1 tone rib! Kdor ne verjame, naj pokusi zeliščno polento s sotirano bučo, ki jo začinja tekila (!), hrustlja pa zeliščni kruton, saj je v glavni vlogi na krožniku korbel (kaval, grb). Ker te ribe v naših vodah ni ravno v izobilju, jo v glavnem pojedo že kar ribiči sami … »Ostanek« je Podpečan znal po koži hrustljavo in v mesu nežno opeči. Najboljše ta dan.

Brancin na ješprenju je bil, nam­reč, nekaj drugega – ker ni bilo jasno, kako se je tam znašla zelenjava iz menze. Le zaradi pomanjkanja prostora? Zakaj pa je bil brancin nezačin­jen in povsem medel?

Še dobro, da jagnječji kotleti niso bili izsušeni, saj tudi njihova sprem­ljava ni bila v slogu celotne ocene. Če ne drugega, bo treba orehove njoke v slabem vremenu dlje kuhati, pa tudi brusnična omaka potrebuje razmislek. Predvsem pa naj jedo tudi oči – tako enoličen krožnik ne vzbuja zavisti pri sosednji mizi, kjer imajo »le« chefovo solato, z gorgonzolo ali brez, a zato s preveč balzamične poslikave.

Sladico priporočamo na strehi, nad četrtim nadstropjem, kjer se vidijo celo slovensko morje in vse piranske strehe. Tam so najlepši piranski sončni zahod in najboljše piranske torte, za zaključek chefovega menija pa tudi strjenka kislega mleka z gozdnimi sadeži ali čokoladni fondant s solnim cvetom, svežimi figami in karameliziranimi žižulami.

Zakaj obiskati?

Piran ima dovolj stalnih kulinaričnih postojank, v katerih dobiš vse tisto, kar si zadnjič. Zato je hotel Piran popestritev. Chef Podpečan ne kuha drugače zaradi popestrit­ve, temveč zato, ker zmore in hoče nekaj več. Ker ni majhna le njegova kuhinja, temveč tudi terasa, v največ­jem in najstarejšem piranskem hotelu ni prostora ne za glasne družbe ne za velike (ribje) plošče, zato bodo zadovoljni tisti, ki prisluhnejo, ko natakar reče: »Danes je naš chef pripravil ...«

Prihodnjič: Gostilna Triglav, Dobrna