Nedelo izbira: The 5 Kitchen & Bar, Ljubljana

Kdor gre za nosom po Ljubljani, mu zagotovo ni dolgčas. Če so bili nekoč vsi bifeji enaki in vse menze klasične, zdaj, ko so na obeh bregovih Ljubljanice gostinsko polne že sprehajalne poti in kolesarske steze, vsak sprehod malo stran prinese nekaj novih miz na nekem drugem pločniku, dve jedilni sobi ob kratkem šanku v stari, toda prenovljeni hiši in z drugačnimi črkami zapisan meni na kartonski zloženki, v ponudbi pa tista imena, zaradi katerih sicer letimo po svetu z nizkocenovniki. Nataša in Sankalp, ki sta se našla v Dubaju, na popotovanju med Indijo in Mostom na Soči, sta zato na Streliško pripeljala kar ves kulinarični svet! Petka, The 5, je našla navdih na vseh petih celinah, z eno samo izjemo – brez krav. Za vse, ki vedno in povsod iščejo nekaj drugačnega!

Včasih se je kosilo začelo z govejo juho, danes pa se začne z deskanjem … Včasih je na leseni tabli pred vrati pisalo: »Sveže krvavice«, danes pa mora biti že zjutraj sveže naslikano na fejsu in instagramu, na katerem koncu sveta je chef sinoči iskal navdih za današnjo študentsko malico in poslovno kosilo. Petka (oziroma 5 kuhinj), ki je na Streliški in pod Gradom še dovolj blizu centru, da je odziv na vprašanje na tržnici: »Si že bil tam?« ali po FB: »Dobro jutro, Ljubljana! Je kdo za zajtrk in kavo?« lahko hiter, je otrok nove generacije, katere starši na televiziji gledajo tisto, kar oni doživljajo v živo. Kar so za mamo drobtine iz starega kruha, je za hčer samoumevno, da je za pravo hrustljavost le sredica, in to japonskega kruha. Očeta čaka ob sedmih tajnica s turško, sina pa ob enajstih indijski kuhar z omleto s klobaso chorizo in pita kruhom. Zato je The 5 tipična restavracija, o kateri se v mestu hitro govori. A tudi restavracija, ki se jo lahko hitro pozabi. Nič čudnega, da lastnika po treh mesecih že pošiljata slike z novega indijskega popotovanja, ljub­ljanski kuhar, ki smo ga srečali že v nekaj eklektičnih gostinskih eks­perimentih (Tadej Kržišnik, Taju, Salon), pa trenira nov, razširjeni meni.

Pet celin

Tako smo že dobili odgovor na tisto, kar je zmotilo na začetku. Skoraj manj jedi kot celin … Saj se bere res lepo in zanimivo; brez veliko leporeč­ja je vsake jedi za tri vrstice in pol kulinarične enciklopedije, vsaka beseda pomeni novo sestavino, novo tehniko, nov običaj. A že dvema za drugi obisk, kljub petim celinam in trem sezonskim kosilom, med štirimi juhami, petimi predjedmi in štirimi glavnimi, ne ostane veliko. Zato pa ne pomnimo, kdaj smo celoten ocenjevalni obrok opravili – brezmesno! Toda, saj prihajajo piš­čančja jetrca po cajunsko, svinjska rebrca po karibsko, jagnječji kebab po perzijsko … A vseeno ostaja: ljubitelji nemesa so v Petki dobrodošli.

Že če začnemo z juhami. Kot da bi vedeli, da se bo poletje preselilo v jesen, na pločniku prav prija ohlajena juha iz kefirja in jogurta s kapljicami olja iz gorčičnih semen in kurkume, postrežena s kumaričnimi ostružki. Zazdi se ti, da bi je bilo lahko tudi več. Okusi so dodatni in drugačni, a niso vsiljivi in odbijajoči. Tudi juha iz leče z Bližnjega vzhoda s popečenimi zeliščnimi kruhovimi kockami, ekstra deviškim oljčnim oljem in rezino limone je takšna, le še bolj polna, čeprav s premalo olja za grenko-sladki kontrast in s preveč preprosto opraženimi kockami kruha. A gledati je treba tudi obliko: opazi se, da vsaka jed misli tudi na oči in vsaka kaplja na pravo mesto. Ali kot pravi indijski chef Sankalp Dhavale: »Vse jedi sva z Natašo skrbno izbrala in dizajnirala.«

Predjedi se slišijo všečno, kar je tudi znano, čeprav je njihova glavna odlika prav drugačnost. Mocareline palčke, panirane z drobtinami panko in provansalskimi zelišči, postrežene s pekočo sladko omako habanero bi bile neprimerno boljše, če bi imel kuhar več potrpežljivosti pri cvrtju, saj je bil sir v posameznih grižljajih še hladen. A zasnova je dobra, še posebno ob kozarcu tudi takšnega vina. Občuti se, zakaj so panko kosmi hrustljavosti nekaj več od navadnega cvrtja, tako kot se pri kalamarih z azijsko omako aioli z ingverjem in sojino omako opazi razlika s stanjem v dolgi vrsti turistov pred best fish in town (najboljša riba v mestu) na ljubljanski tržnici. Petka dela razliko z dodatki in sprem­ljavo, največkrat so to omake, nekaj je tudi kuharjeve spretnosti, jedi se splača pred grižljajem še povonjati. Ravno zato pa zmoti, če so zraven zloženi listi solate s postanim robom in prehitrim rezom in je aioli preveč majonezno trd. A lignji so res lahki in hrustljavi, ne oljni in gumijasti, habanero pa res sladko pekoč, ne predivje in ne preblago.

Ocvrti kruh

The 5 je dovolj blizu, da greš lahko tja tudi peš, in dovolj daleč, da se tam naokrog najde prazno parkirno mesto. Ni še množično oblegan, kar daje ekipi prostor za napredovanje. Prostora za hladnejše dni je več kot za tople, zato se bo prava sezona ravno začela, ko bo Petka preživela porodne težave. Glede na to, da začenja že z zajtrki (mešana jajca po indijsko) in končuje s koktajli, da napoveduje burgerje, ki bodo vse, samo ne goveji, in da se bodo v narezku znašli tudi »odlični slovenski siri«, a le tolminc in nanoški, ne gre samo za modno idejo, temveč za željo po trajnosti.

Za to pa se bo treba lotiti predvsem glavnih jedi, med katerimi kozice v pikantni marinadi, pečene na žaru in premazane s portugalsko-gojevsko omako ter postrežene z zeliščnim basmati pilavom, zelenjavo julienne s citrusovim vinaigrette prelivom in kruhom papad, niso prepričale, indokitajski cmoki iz mešane zelenjave, narezane na način šifonada, v omaki z mlado čebulo, česnom in sojino omako ter ocvrt riž s česnom in grahom pa so celo razočarali. Kozice so bile kljub res pekoči omaki brez osnovnega okusa, kar je bila posledica neslanosti, cmoki pa so bili zunaj zažgani in znotraj lepljivo surovi. V čebulni omaki, škrobno pregosti in po konsistenci neprivlačni, se tudi počutili niso prijetno. Za pravo drugačnost je pri kozicah poskrbel kruh, ki je v originalu (poppadam, papadam) čipsasta palačinka iz lečne moke, tukaj pa je zabelil bledi vtis zeliščnega riža.

Pri sladicah v The 5 ob vašem obisku obljubljajo nekaj novosti, tokrat pa (še) ni bilo izbire. Pečen vaniljev jogurt s kardamomom, postrežen s slano karamelno omako in kompotom iz gozdnih sadežev, je ponudil sobivanje nasprotij, s solnim cvetom na sladkorni sladkosti in s kislostjo jogurta v teksturi pečene zakrknjenosti.

Zakaj obiskati?

Ambicija Petke na Streliški lokaciji, ki čez dan vabi študente (pet evrov) in uslužbence (7,5 evra), popoldne veseljake (happy hour, minus 15 odstotkov) in zvečer vse, ki radi potujejo, a so ravnokar doma, najbrž ni tudi takšna ocena, a ideja si zasluži, ekipa pa zmore več. Dizajnirane jedi je treba nadgraditi s stalno enako kakovostjo, predvsem pa jim dodati še širino. Začetek vseeno obeta in zato je urbana generacija, ki po službi ne gre na domači kavč, dobila prostor za srečevanje z znanimi obrazi. Za vse, ki se jim svet zdi dovolj majhen, da jih ni strah leteti, Ljubljana pa dovolj velika, da jim je dolgčas vsak dan na istem mestu.