Odprta kuhinja: Brusnice, rdeči žar iz košar

O kuhanju marmelade sem lahko samo sanjala! Vse do danes – ko je brusnična marmelada shranjena v kozarčkih.

Navadna brusnica (lat. Vaccinium vitis-idaea) v Evropi uspeva na območju osrednjih Alp, z njo najbolj poraščeno območje pa je zagotovo Skandinavija. Tudi v Sloveniji jo najdemo, vendar v majhnem obsegu, ki ne zadosti povpraševanju našega trga. Nizek grmiček višine 20–30 cm prekriva predvsem tla v gozdu na višini od 1000 ter tja čez 2000 metrov. Ustreza mu mraz, lahko tudi do –30 stopinj, ne mara pa vročine. Navadna brusnica zato uspeva le na omenjeni višini, na gozdnatih tleh in je doma na vrtu kot takšne ne moremo gojiti. Liste ima majhne, jajčaste in bleščeče; cvetove vidimo sredi poletja, so bele barve in brez vonja. Jagode so majhne, rdeče, velikosti borovnic in so zrele septembra. Nabiramo lahko oboje, liste in jagode, vendar praksa kaže, da listi precej zaostajajo za zdravilnostjo jagod, poleg tega so zaužiti v večji količini rahlo strupeni. Drugi minus pa je, da nanje čakamo precej dolgo, saj so zdravilni šele, ko jagode že odzorijo in jih poberemo.

Sušena ali predelana brusnica je zelo iskana zaradi zdravilnih učinkov, pri bolez­nih mehurja, ter v kulinariki zaradi bogatega okusa. Naj opozorim, da se v zdravilne namene najbolje izkaže brusnica, ki nima dodanih sladkorjev, kajti takšna bo resnično hitro in učinkovito premagala težave v boju z boleznimi mehurja (bakterijske okužbe, boleče mokrenje, krči), pri protinu, revmatizmu, bakterijski okužbi želodca in črevesja.

Nedavno sem se na krajšem izletu med ogledovanjem mesta naenkrat znašla na kmečki tržnici, kar mi je vedno v veliko veselje. Stojnice, polne jesenskih pridelkov, so vabile že zaradi čudovitih barv in obloženosti. Še posebno me je pritegnila stojnica, na kateri se je bohotila polna košara svežih brusnic; toliko zrelih, svežih, divje nabranih sadežkov še nisem videla na kupu. Rdeča barva, ki je žarela iz košare, in priložnost, da se preizkusim v pripravi brusnične marmelade, sta me prevzeli. Izlet gor ali dol: v hipu sem sklenila, da brez brusnic ne grem domov. Z branjevko sem se zapletla v pogovor in pojasnila mi je, kje in kdaj so brusnice nabrali, izvedela sem, kako jih najlažje očistimo oziroma izločimo slabe jagode. Ne nazadnje mi je namignila nekaj zanimivih receptov: med drugim, kako vkuhati dobro marmelado, ki je običajno priložena divjačini. Nakup sem opravila in v mislih tekla domov v kuhinjo. Rezultat se mi je zdel več kot odličen. Pecivo vam toplo priporočam – če ne drugače, uporabite kupljeno brusnično marmelado, kajti tako okusnega, hranljivega in sočnega peciva že dolgo nisem jedla. Sestavine, kot so lešniki, ajdova moka in brusnice, ga naredijo zelo jesenskega.

Kar zadeva marmelado, lahko rečem, da je odlična, saj ni presladka in v ospredju je okus brusnic. Trenutno zaseda kraljev­ski položaj na mizi za zajtrk – popečen toast, maslo, žlička z začimbami prepojenih brusnic in majhna skodelica črne kave me takoj popeljejo nazaj na Južno Tirolsko, kjer sem poleti občudovala zelene grmičke brusnic in ob njih trgala komaj zrele borovnice.