Odprta kuhinja: December v kuhinji s Slavko Ilich

So vremenske spremembe res že tako daleč ali je to le muha, ki bo prešla, se sprašujem, ko občudujem šopek korenčkov, s katerimi so me presenetile visoke grede. Decembra jih še nikoli nisem napulila toliko tako lepih in dolgih kot letos!

Da sem sejala, seveda korenčke nenavadnih barv, niti ne govorim. Te nove grede, ki se jim šele privajam, očitno ohranjajo dovolj toplote in vlage, da je pozno sejano korenje dalo tako dobro »letino«! Spekla sem ga v pečici in … (več v receptu, ki je tu zraven).

Za predjed pa predlagam cvetačni čips iz tistih delov štrc­ljev in listov cvetače, ki jih (predvsem bio pridelovalci) pustijo okrog cvetačnega »cveta«. Porežem jih z glave, prirežem na 4–5 cm in spečem v pečici. Za zraven pa kozja skuta, ki jo oblikujemo v krogle. Če ni časa, je odličen tudi sir z modro plesnijo, in tako naprej, kot je v receptu!

Zaradi tople pozne jeseni se od pridelkov kar šibijo tudi stojnice na tržnicah. Ljubljanski in najbrž vseh drugih. Vedno najdem kaj zanimivega. Prejšnjo soboto sem pri Primorcih spet odkrila nekaj novega, vsaj zame. Ko zelju odrežejo glavo, pustijo nekaj listov na steblu, in če je tako toplo, kot je letos, zrastejo za listi (kot brstični ohrovt) majhne glavice. Ko so velike približno 7–10 cm, jih porežejo. V receptu v nadaljevanju preberite, kako sem jih pripravila. In zraven spekla račko, za vnuka, ki ne marata rac in tudi ne gosk, pa sem, kot vedno, kupila prsi »srečnega piščanca«. Razrezala sem jih na več manjših kosov, vsakega skupaj z listom svežega žajblja ovila z nedimljeno slanino in »paketke« spekla. Zraven sem ponudila še enostavno skuhano omako iz brusnic.

Pa smo že pri sladici. Zelo rada imam (imamo) slive, pozimi tudi posušene. Naredila sem pito (pravzaprav dve, da je več puhastega testa) iz listnatega testa in kuhanih posušenih sliv. Plošči odmrznjenega testa samo malo razvaljam in robove odrežem na mero 19 x 16 cm, da se plasti, potem ko testo v pečici naraste, lepo razpnejo. Nato plitvo zarežem 2 cm od roba okoli pite, da se tudi (samo) njen rob lepo dvigne. Potem … no, tudi ta recept je v nadaljevanju.

Za konec želim vsem bralkam in bralcem, da bi bila kar najbolj obilna tudi nova letina sreče, zdravja in miru!