Odprta kuhinja: Deset milijonov nasvetov na mesec

Razumljivi povzetki – v sicer resno zmedenem svetu prehranskih nasvetov. To je niša, ki jo je leta 2012 zavzel Kris Gunnars, izvršni direktor in ustanovitelj spletne strani Authority Nutrition.

Spletno stran redno obiskuje približno dva milijona uporabnikov, pove Gunnars, na mesec pa naštejejo okoli deset milijonov pristopov, in sicer z vseh koncev sveta. Ob tem so pred časom začeli oddajati še na svojem youtube kanalu, na FB imajo 1,2 milijona sledilcev, vsak dan razpošljejo 600.000 elektronskih pošt.

Takole se opisujejo: spletna stran za vsakodnevne nasvete o prehrani, hujšanju in zdravju. Vse, kar napišejo, temelji na znanstvenih dejstvih, kar dokazujejo s sprotnim navajanjem referenc. Pišejo strokovnjaki, trenutno jih je enajst, vsi pa imajo izobrazbo, ki podpira njihovo strokovno usposobljenost. So nepristanski in v celoti neodvisni, kajti nimajo nobenega sponzorja v industriji, navajajo. In kar tudi ni nepomembno: pišejo v preprostem jeziku, da njihove članke lahko razume vsakdo. Za konec zatrdijo, da se ne ustavijo pred nobenim naporom, da bi bralcem zagotovili objektivno, nepristransko, pošteno informacijo, ki bo predstavila obe plati nekega problema.

Za okus, teme zadnjih nekaj dni: osem neverjetno pogostih prehranskih alergij, pet največjih mitov na področju prehrane, 16 superzdravih živil, ki jih lahko uživate, ko ste na ketonski dieti, kako izbrati pravi probiotik, ketoza: kaj je to in ali je dobra ali slaba za zdravje.

Kris Gunnars se je na mojo prošnjo za krajši pogovor odzval v pičle pol ure. Je pa res, da z besedami ni razmetaval, kar mu štejem samo v prid. Prispevki, ki jih na spletni strani Authority Nutri­tion objavljajo dnevno, so strukturirani prebrisano, da res ni izgovora: zastavijo si vprašanje, problem, ga razdelijo na nekaj alinej, podvprašanj, in na vsako potem odgovorijo na več ravneh: glavni je srednje dolg povzetek avtorja Authority Nutrition, potem pa se lahko odločite: temeljitejši bodo kliknili na povezave na znanstvene članke, na katerih nasvet temelji, za tiste, ki si ne morejo vzeti skoraj nič časa, pa naredijo še povzetek v dveh, treh stavkih. Kris Gunnars je presodil, da so bralci OK med temi zadnjimi. :)

Kar koli pa bi odgovarjal, bi bil tako ali tako samo drobec v neverjetnem univerzumu prehranskih tem, zadreg, zmot in poskusov, se katerimi se bode zahodni svet, vsak dan bolj debel in nezdrav. Zamislite si samo tole: pet let vsak dan en članek. Pa je kljub temu Gunnars pred kratkim spoznal, kaj ljudje še kar naprej iščejo in potrebujejo ...

Ste tudi vi presenečeni, da si ljudje po vseh teh informacijah, s katerimi jih opremljate iz dneva v dan, še vedno očitno najbolj želijo, da bi jim nekdo sestavljal tedenske načrte prehrane, z recepti in celo nakupovalnim seznamom – kakor ste ugotovili z anketo med svojimi bralci?

Niti ne. Na spletu je toliko informacij, da utegne biti težko najti nekaj specifičnega, kar bi bilo po meri posameznika. Mislim tudi, da je, ko gre za recepte, pravzaprav težko najti take, ki natančno ustrezajo posameznikovemu okusu in željam.

Prepričana sem, da imate dober pregled, zato mi povejte: katere so tri najbolj »vroče« prehranske teme danes?

Diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, veganske in druge diete, ki se osredotočajo na rastlinska živila, ter tretja, pomen črevesne flore. Je pa res, da se te teme nekoliko razlikujejo glede na geografska območja.

Kaj je za vas osebno največja novica s področja prehrane v zadnjih nekaj letih? Kar nekaj udarnih naslovov je zakrožilo med ljudmi.

Prav to zadnje, kar sem ravnokar omen­jal: pomen hrane in hranil na stanje črevesne flore in kako ta vpliva na zdravje telesa in možganov.

Trenutno se verjetno še najbolj ukvarjamo z razpravljanjem o škodljivih posledicah čezmernega uživanja rafiniranega sladkorja. S čim, mislite, ga bomo nadomestili?

Sladkost in želja po tem okusu v ljudeh še dolgo ne bosta nikamor izginili, pričakujem pa, da se bo začelo vzpenjati področje nizkokaloričnih sladil, količina porabe »navadnega« sladkorja pa se bo zmanjševala.

Meso: koliko ga priporočate na teden, za povprečnega človeka?

Nekajkrat na teden, pri čemer je treba biti pazljiv pri pripravi: jejte »neprocesirano« ter ga ne prekuhajte ali celo zažgite. Vendar meso ni nuja: vegetarijancem gre brez njega tudi čisto dobro.

Kako jeste vi?

Izogibam se sladkorju in pšenici, jem v glavnem polnozrnate, nepredelane stvari, včasih pa imam tudi postne dneve.

V Sloveniji se v tem trenutku največ ukvarjamo z dieto LCHF, torej s hrano z veliko maščobami in malo ogljikovimi hidrati. Kaj morajo ljudje vedeti o tem?

Mislim, da bo trend v nekaj letih zamrl, bi pa rekel, da se bo še vseeno veliko ljudi prehranjevalo na ta način. To je sicer učinkovit način prehranjevanja, vendar se ga je na dolgi rok težko držati, enako kot velja za druge »diete«.

Bi se strinjali, da večina ljudi, ki prebirajo o zdravi hrani, to počne samo zato, ker morajo shujšati?

Da, rekel bi, da je takih dve tretjini, če ne več. Je pa res, da je ob tem še vedno veliko tudi takih, ki se za zdravo hrano zanimajo zato, da bi dobro jedli in bili zdravi.

Kaj je bila na vaši spletni strani najbolj brana tema vseh časov?

Članki, ki analizirajo razne prehranske mite, so zmeraj dobro brani.

Kaj bi rekli zase: česa še ne veste o zdravem prehranjevanju in življenju, čeprav je prebiranje tovrstne literature vaš hobi, se s tem ukvarjate že vrsto let in imate tudi medicinsko izobrazbo?

Sploh je nemogoče prešteti, česa vsega še ne vem: brezkončen seznam raz­iskav in tisoče tematik, ki se jih še nisem lotil.