Prva dva ali tri mesece v letu nas ponavadi veseli sneg in mraz. Pa smučarija in zimske šolske počitnice. Eden takih finih spominov z družinskih ali pa prijateljskih smučarskih podvigov v smučarskih centrih je za marsikoga tudi bivanje v apartmajih, tarok in pogrevanje piskrov z golažem, segedinom, sarmami. Tudi termovka planinskega čaja z rumom in skladovnica dunajcev v nahrbtniku za prvo malico na snežnih poljanah ...
Mi smo v krogu prijateljev staro leto končali z nočnim vzponom na enega bližnjih hribov in otroke po prihodu na vrh presenetili s prav posebnim silvestrskim prigrizkom – s hot dogom iz termovke. V eni termos steklenici smo namreč tovorili čaj, v drugi pa so se v vroči vodi namakale hrenovke. In ne boste verjeli, koliko jih lahko natlačimo v eno standardno termos steklenico. Otrok je bilo šest in sestradani so bili. Kakšen žur, so rekli, in s svetilkami na glavah ter premraženimi rdečimi lički planili po svežih žemljicah in vročih hrenovkah.
Ravno hot dog »à la Irena« je bil moj navdih za današnjo kuharijo. Ker juhe so kot nalašč, da jih odnesemo s sabo, kamorkoli nas vodijo mrzle zimske poti. Pa redko pomislimo na to, kajne? Termos steklenica nas sicer spremlja že od konca 19. stoletja, ko so jo, poimenovano »vacuum flask«, bolj po naključju iznašli na oxfordski univerzi, v komercialne namene pa so jo začeli izdelovati leta 1904 v Nemčiji. Od takrat se te steklenice z dvojno steno in vmesnim brezzračnim prostorom drži tudi ime »thermos«, termos ali termovka po naše.
Cvetačni juhi sem dodala sezamovo olje in azijske začimbe, da nas pogreje tudi od znotraj. Če jo boste imeli s sabo na belih strminah, lahko namesto opečenca prigriznete grisine ali prepečenec.
Januarja gredo ponavadi h koncu tudi v kleti shranjene jesenske buče, ki so ravno prav sladkaste za fino bučno juhico. Bogato začinjena z zimskimi začimbami je prav posebnega okusa in v družbi sveže narezanega čilija ter stisnjenega limetinega soka pogreje dušo. Pa tiste pomrznjene mezinčke na nogah tudi.
Fižolovo juho, se mi zdi, kar radi zapostavimo. Tale je enkratna ravno zato, ker se v njej kuha še skorja parmezana, ki vam je mogoče ostala od silvestrskega menija. Če boste fižolovko v termovki nesli na drsanje, mimogrede kupite še sirovo štručko za zraven.
Snežne kepe so lahko tudi ene vrste juha – kremna karamelna z beljakovimi žličniki, mogoče. No, kakorkoli že, na sladke puhaste snežne kepe, sicer francosko klasiko, ki sem jo jaz po svoje začinila z gosto karamelo, se ob koncu dneva ali krajših počitnic na snežnih strminah raje kar sami povabite k mami, babici ali tašči. Tako kot ob nedeljah na govejo župco.













