Odprta kuhinja: Kjer postanejo čiliji priljubljeni, ljudje začnejo tekmovati

Jason Nickels iz Kingsbridgea v angleškem Devonu je pred leti vzgojo čilijev z ljubiteljstvom prignal tako daleč, da je na koncu ustanovil posestvo in podjetje. Sčasoma se je vodenja podjetja naveličal in svoj delež prodal ter začel o čilijih predavati, gostovati v poljudnih oddajah na radiu in televiziji, nato pa je napisal še knjigi Vzgoja čilijev in Kuhanje s čiliji. Obe sta izšli tudi v slovenskem prevodu. Z Nickelsom smo se pogovarjali tik pred njegovim prihodom na Prvi čili festival v Ljubljani.

Gospod Nickels, kot avtor knjig in poznavalec čilijev postajate kar slavna osebnost. Pravkar ste se vrnili s festivala čilijev v češkem Brnu, zdaj prihajate na prvi festival čilijev v Ljubljano ...

Nikakor ne mislim, da sem slaven. Pisal sem za revije in se nekajkrat pojavil na televiziji, a le zato, da sem govoril o čilijih, ne zato, da bi koga zabaval. Svoje delo dojemam kot poučevanje in razširjanje dobre besede o gojenju čilijev. Uživam v tem, da ljudem pomagam pri gojenju, da jim olajšam delo in da se s tem z malce znanja lahko ukvarja vsak.

Vaša knjiga Gojenje čilijev iz leta 2012 je letos spomladi izšla v Sloveniji, kar je bil tudi prvi evropski prevod. Zdaj dobimo prevod lani v Veliki Britaniji izdane knjige Kuhajmo s čilijem.

S prvo knjigo sem ljudem ponudil praktične napotke za začetnike in zahtevnejše gojitelje. V drugi sem napisal, kaj lahko s čiliji počnemo. Ne gre samo za zbirko priljubljenih receptov, ampak je v njej še več poučnega čtiva in predvsem napotkov za shranjevanje, sušenje, konzerviranje ...

Slovenija ni prav velik trg, pa vendar bomo med prvimi imeli oba vaša prevoda.

Marsikje po Evropi imajo ljudje radi čilije. V nekaterih državah je že dolga tradicija pridelovanja v smislu kmetijskih pridelkov. Najbolj fantastično je, da se ljudje po vsem svetu vse bolj zanimajo za domače pridelovanje čilijev, ki niso značilni za njihovo okolje. Želim si, da bi tudi Slovenci uživali v eksperimentiranju z novimi vrstami in da jim bosta moji knjigi v pomoč.

Domače gojenje čilijev je res vse bolj razširjeno. Mislite, da gre za modno muho za nekaj let ali bo to ostalo priljubljen domač hobi?

V ZDA in Združenem kraljestvu so ljud­je nad njimi že dolgo navdušeni in to se vsako leto povečuje, zato sem prepričan, da bo tako tudi v prihodnje. Ljudje postanejo kar nekako odvisni od tega. Ne samo zato, ker čiliji pečejo, temveč tudi zaradi neskončnega števila njihovih okusov in barv. Pravi izziv je, da je še ved­no mogoče med njimi najti nove vrste za vzgojo in za hrano.

Je Slovenija s pretežno celinskim podnebjem primerna za njihovo gojenje?

Imate primernejše podnebje kot mi na Otoku, predvsem bolj stabilno in vroče poletje, kar stvari malce olajša.

Kaj bi svetovali začetnikom?

Kljub primernejšemu vremenu priporočam, da najprej poskusijo z vrstami, ki rastejo in dozorijo hitreje, saj bodo tako imeli pridelek, tudi če vas doleti bolj kislo poletje, ki za čilije ni najboljše. Naslednje leto, ko bodo že imeli nekaj izkušenj, naj nadaljujejo z bolj pekočimi sortami, ki potrebujejo več časa do polne zrelosti. Lahko so tudi bolj pogumni in jih čez poletje zasadijo na prostem, saj bodo v vašem podnebju dobro uspevali.

Veliko zagnanih začetnikov se rado hvali s tem, koliko najbolj pekočih čilijev zmorejo pojesti. Podobno vidimo na tujih televizijah, zlasti ameriških. Kako vi gledate na takšno obnašanje?

Tudi sam spremljam ta čudaštva. A to ni zame. Rad imam začinjeno in pekočo hrano. Seveda zaužijem veliko čilijev, toda moj prag tolerance ni tako visok, zato takšno tekmovalnost prepuščam drugim. Prav osupljivo je, kako se povsod, kjer postanejo čiliji priljubljeni, pojavijo posamezniki, ki bi radi tekmovali.

Ali res v otroštvu niste marali čilijev, ker so vas z njimi silili?

Ne, ne. Ni šlo za to, ne spomnim se, da jih ne bi maral. Doma so me opogumljali, da naj poskusim novo in nenavadno hrano. Zato sem danes hvaležen mami za svoj raznoliki okus.

Kaj bi svetovali domačim ljubiteljem in kuharjem, da se jim družina in prijatelji ne bodo uprli zaradi kuharskih eksperimentov s čiliji?

Pomembno je, da začnemo z blagimi vrstami čilijev, sicer jih lahko bližnjim za vselej priskutimo. Pekoče stvari niso za vsakogar, a za vsakogar se najde primeren čili.

Večina jih je pekočih, nekateri zelo. Njihova priprava je lahko tudi nevarna, kajne?

Pogosto povem, da je najbolj nevarno nasekljati čilije, se odpeljati z avtomobilom in nezavedno podrgniti po očeh. To je nevarno, vse drugo je samo neprijet­no. Seveda pa se vedno splača uporabiti rokavice, če se moramo ukvarjati z večjo količino čilijev.

Bi nam zaupali kakšno skrivnost za domačo izdelavo čokolade s čilijem?

Za začinjanje čokolade vedno uporabite posušen čili. Svež jo bo razmočil in zmehčal, na površini se bo naredila bela obloga. Uporabite vrsto, kot je na primer habanero, saj blagega čilija ne boste okusili, če ga boste dali več, pa bo čokolada preveč zrnata.

Kaj pa chilli con carne? Vanj sodi tudi čokolada, kajne?

Uporabite zelo temno čokolado in samo majhen košček, ki bo obogatil okus in zgostil tekočino.

Ali obstajajo neužitni čiliji? So okrasni užitni?

Nenavadno, toda resnično – vsi čiliji so užitni. Nekateri prodajalci jih le opremijo s svarilom, če so zelo pekoči. Nekatere zelo svetle okrasne vrste nimajo posebnega okusa. Toda strupenega čiliji preprosto ni.

Kuhar Jamie Oliver je v Sloveniji zelo znan in priljubljen. Bi nam razkrili, kateri je tisti dolgi rdeči čili, ki ga uporablja pri televizijskem kuhanju in ga vedno imenuje le – čili?

Jamieja lahko vidite uporabljati čilije, ki so naprodaj v Združenem kraljestvu. Imenujejo se nizozemski prst (»Dutch Finger«, op. p.) in so vrsta kajenske pap­rike. Videti so zelo pekoči, v resnici pa so precej blagi. Vem, da Jamie tudi sam goji čilije. Ne vem sicer, kdo mu jih zaliva, kadar je zdoma, verjetno ima svojega vrtnarja. Ker ima svoj vrt, uporablja tudi čilije jalapeńo in serrano, ki jih je težko najti v trgovini. Najpogosteje pa res uporablja tisti rdeči čili in mu zato tako tudi reče – rdeči čili.

V Slovenijo prihajate za več dni, en dan boste na našem prvem festivalu čilijev. Kaj si obetate od obiska?

Res se veselim obiska. Gotovo se bom česa naučil, upam tudi, da bom našel vrste čilijev, ki jih še nisem videl.