Odprta kuhinja: Ko je vsega preveč

B
olezen, ki je v predprazničnem času najbolj pogosta, ima več imen: zapravljitis, prevečnakupitis, velikoočitis ipd., kar pomeni čezmerno zapravljanje in nakupovanje ne le daril, ampak tudi hrane v količinah za celo afriško vas. Nihče ni imun pred njo. Če je le denar, slej kot prej zbolimo za njo vsi. Pri tem nam »pomagajo« udarni in barviti letaki, reklame trgovcev, vsa bleščava okoli nas in le s trdno voljo ter veeeeeelikim krogom daleč stran od vsega kraguljčkastega dogajanja ji lahko ubežimo. Za nameček so radodarne tako razne »tete s podeželja«, ki nam za praznike vsako leto pošljejo potico (ob svoji, taščini, mamini - oh, še ena!), kot dobri možje s sv. Miklavžem na čelu, ki poleg vsega dobrega radi podarijo še svoje čokoladne replike v presežkih. Nismo nehvaležni, le ...

Simptome poznamo, dejavnike tveganja in zdravilo tudi, zdaj bi se spopadli predvsem s posledicami. Premislila sem, pobrskala za recepti in tule je moj načrt za letošnji december.

1. teden: Po Miklavžu se najemo vseh dobrot, preostanek shranimo.

Dobrote iz darilnih paketkov in vseh košaric je treba najprej razvrstiti po tematiki. Sveže sadje gre na en kup, suho (slive, fige, kaki ...) na drugega, tretji je za vse oreščke. Oluščene moram ločiti od tistih v lupini, ki jih lahko dlje časa hranim kar v kuhinjski omarici. Na četrtem kupčku so bonboni, posebej pa čokolade in razne druge dobrote. Ej, včasih nam prinese celo kakšno klobaso. (Če se vam zdi razdelitev premalo natančna, jo razdrobite po svoje, meni pač tole najbolj ustreza.)

Kar mora v hladilnik ali zamrzovalnik, naj tam pristane, vse drugo gre v omare ali shrambo, nekaj pa v posodico na mizo, da je za sprotno uživanje. Mandarine ali klementine so prve, ki jih moramo pojesti. Pri mandarinah pač ne vemo prav natančno, ali so bile tiste, ki nam jih je natrosil sv. Miklavž, res pridelane ekološko, zato njihove lupine nikoli ne dodam v omake za testenine, rižote ali piškote. Raje jih porabim olupljene ali stisnjene v sok. Pri nas se jih bo letos nekaj znašlo tudi v solati.

2. teden: Ste se suhega sadja že do sitega najedli?

Zdaj je na vrsti suho sadje. Svetujem, da suho sadje razdelite po paketkih po največ pol kilograma in zamrznete, saj mu s tem podaljšate trajnost za ohoho dolgo. Mi ga bomo imeli nekaj za kompot in razne sadno-žitne ploščice za malico med smučanjem, za suhe slive pa sem si letos zamislila drugačno usodo. Uporabila jih bom v pašticadi.

Fuzija slanega s sladkim in mesnega s sadnim je danes nadvse modna, čeprav je znana že od nekdaj. Dalmatinska pašticada je praviloma kos govejega mesa, ki ga pretaknemo s paličicami korenja, zelene, česna in kuhamo na nizki temperaturi v sadni omaki, v kateri so obvezna sestavina vino in suhe slive. Pretikanje mesa ni prav preprosto; še korenčki morajo biti za to res čisto ravne paličice. Predlagam preprostejšo različico.

Koristen nasvet: suho sadje vedno hranimo v hladnem in suhem prostoru, obvezno z dodatkom lističev lovorja, ki odganja mrčes. Večje količine, kot nam jih uspe pojesti v 14 dneh, je najbolje zamrzniti v manjših paketkih. Tako se ohrani do leto dni. Si upate kaj takega trditi za shranjevanje v omarici v kuhinji?

3. teden: Pečemo z otroki

Voščilnice oddane, večina daril kupljena, celo zavita, lučke na girlandi že krasijo vhod, smrečica v dnevni sobi se blešči od vsega okrasja. Zdaj se prileže nekaj sladkega, toplega. Ja, tako bo. Strokovnjaki za vzgojo pravijo, da je najbolje, če decembra ne hodimo naokrog, ampak se ukvarjamo z otroki, z njimi kuhamo, ustvarjamo. Od besed k dejanjem! Ta teden bodo na vrsti arašidovi piškotki, iz preostanka Miklavževih arašidov. Ne splača se jih predolgo hraniti. Postanejo žarki.

4. teden: Pecivo, piškoti, pokvarjena peka - vse se da rešiti.

Stari navlaženi piškoti še iz prvega tedna, malce preveč zapečena božična potica, zadnji kos že suhega panetona in krajci božične štruce, ki se jih vsi branimo, ali pa kopica zmehčanih piškotov iz raznih odprtih pakiranj, da čokoladnih dobrih mož (iz praviloma ne prav kakovostne čokolade) ne omenjam ... kup nadležnih reči, ki si jih ne upamo zavreči, kaj šele pokazati občinstvu. S tem se vsako leto bojujem in tuhtam, kako jih vseeno spraviti v promet. Z nekaj potezami vse to hitro postane kroglica ali kocka. A še prej moramo narediti sladke drobtine. Kako? Vse pecivo in piškote bom nalomila ali narezala na manjše kose in razporedila po pekaču. No, zažgane dele peciva bom pred tem obrezala in zavrgla. Potem bo šel pekač v ohlajajočo se pečico, tam nekje na 70-80 stopinj s priprtimi vratci, da bo vlaga lahko izhajala. Po približno pol ure bo najbrž že dovolj suho, da bom kose v mešalniku zdrobila v težko pričakovane drobtine.

5. teden: Po silvestrovem brez panike.

Po silvestrovem nam pogosto ostajane nekaj penine ali vina v steklenici, v kozarcih kisle kumarice, vložena šalotka, kapre in v papirjih ostanki sirov, se pravi veliko delikates, ki nam po nepotrebnem polnijo polico hladilnika. Letos se tega veselim. Penino bi lahko porabila v katerikoli rižoti, saj je brez mehurčkov pač »navadno vino«. Poiskala pa sem recept za testenine - idejo Gina d'Acampa bom malo prilagodila po svoje in nastala bo izvrstna lahka jed iz ... ostankov. Živel december!