Pico sta danes pripravila brez moke. Ampak, ali je to res »vitka« pica, glede na to, da moko, če se tako vzame, nadomešča sir?
Vlogo glavnih nadomestkov moke so v tej pici pogumno prevzeli brokoli in jajca. Sir sva v testo stlačila predvsem zato, da ima polnejši okus in malce hrustljavosti, nanjo pa sva ga potem nametala bolj skopo količino. Nekaj ga mora biti, saj gre za pico, ampak v primerjavi s klasičnimi obloženkami, ki imajo na sebi okoli 150 g sira, je tale zimzelenka, ki nima moke in veliko sira – skupaj ga je manj kot 100 g –, kar suhica.
Zanima me, kakšen je vajin odnos do maščob v hrani na splošno.
Z maščobami, predvsem kakovostnimi, se odlično razumeva, saj je treba v lovu za polnim okusom, primerno strukturo ali navdušujočo sočnostjo skoraj vsako jed primerno podmazati. Ne predstavljava si kuhe brez domačega istrskega oljčnega olja ali solat brez bučnega olja. Pri pripravi sladic je maslo nenadomestljivo, z margarino sva pa skregana in praga najine kuhinje zagotovo ne bo prestopila.
Katera zelenjava zdaj kraljuje na vajinem krožniku?
Zadnje čase prešerno žonglirava z domačim brstičnim ohrovtom, ki ga obožujeva. Dvakrat ga pošpricava z oljčnim oljem, začiniva in vrževa v pečico, potem pa ga le še napadeva. Nikakor se ga ne moreva prenajesti.
Napovedujem, da bodo ljudje z veseljem pekli bombetke po vajinem receptu. Kakšen kruh rada jesta, kaj vaju zanima pri peki?
Kljub pregovorni okusnosti kruha morava reči, da ga pojeva zelo malo, zato ga tudi redko pečeva. Ne zgodi se pogosto, da nama v hladilniku ali predalu ždi kvas, zato so te bombetke idealna rešitev, če se pokaže potreba po kruhu. Le legendarnemu ajdovemu z orehi se težko upreva – običajno ga zmanjka, še preden nama ga uspe razrezati, kaj šele obložiti.
Torta, vajina priljubljena tema: je treba biti pri tej torti na kaj posebej pozoren ali se »naredi sama od sebe«?
To, z mikrovalovi obsevano tortico je tako preprosto pripraviti, da se je lahko loti tudi kdo, ki je knjigo o peki tort videl le v izložbi. Tako biskvit kot krema sta na najosnovnejši ravni, vključena ni nobena zahtevna tehnika. Če pa upoštevava še čas priprave in počivanja, bi res lahko rekla, da se naredi sama od sebe.
Sodelovala bosta tudi v naši velikonočni številki. Glede na to, da so bili lani vajini predlogi v Odprti kuhinji pred tem praznikom res uspešni in odmevni, malo namignita: s čim bosta bralce navdušila letos?
Vse velikonočne upe tudi letos postavljava na torto – lanski pehtranovi dami se bo tokrat ob bok postavila mlajša sestrica. O njenem videzu in prazničnem okusu pa več v omenjeni velikonočni številki.
Tjaša, zdaj ste tudi uradno magistrica inženirka prehrane. Povejte: kaj je najbolj dragoceno znanje, ki ste ga odnesli iz tega študija?
V srži sem naravoslovka, kar razlaga mojo radovednost in željo po razumevanju mnogih področij te branže – vse od delovanja presnove v telesu na biokemijski ravni do tehnoloških postopkov pridelave in obdelave živil. Vse to znanje se mi je vtisnilo v podzavest in me spremlja tako pri nakupih kot pri ustvarjanju. Menim, da je najbolj dragocena popotnica, ki mi jo je za življenje zapakiral študij, razumevanje procesov, ki tečejo pri pripravi hrane. To pride še kako prav pri snovanju receptov.
Kaj pa je najbolj zanimiva izkušnja, morda novo znanje, vtis, ki ste ga dobili po pripravi teh treh jedi danes – znova ste rešili kar nekaj problemov, ob katere ponavadi trčimo, ko poskušamo kuhati doma, pa nam česa zmanjka, česa ne znamo ...
Tokrat naju je najprijetneje presenetila mikrovalovna pečica, ki pri naju običajno pridno brni le takrat, ko želiva kaj pogreti. Da je v njej mogoče pripraviti pravo pravcato torto, naju je res navdušilo. Ljubosumna pečica pa postrani gleda.