Odprta kuhinja: Malenkosti vsak dan

Nobenega kiča, nobene izumetničenosti, nič na silo in drugače kot sicer: valentinovo je samo opomnik, da v zvezah nobeden ni samoumeven in je treba spoštovanje gojiti stalno in s slogom, pravi Maja, ki jo tokrat postavljamo v fokus.

Maja, vi ste fotografsko oko za čudovitimi posnetki hrane, ki prihajajo iz vajine kuhinje. Povejte, kako danes v poplavi lepih fotografij hrane narediti tako, da sploh kdo še kaj opazi.

Edini način je po mojem mnenju ta, da fotograf razvije svoj slog oziroma doda svoj podpis, naj bo to barvna shema, način fotografiranja, uporaba kakšnih unikatnih detajlov ali kaj podobnega. Je pa tako kot pri vsaki fotografiji, tudi pri tu je najbolj pomembno, kako je videti hrana sama in da se z njo tudi kot fotograf, fotografinja nekako povežeš. Jaz na primer zelo težko fotografiram jed, ki mi ni všeč oziroma je ne jem, saj me ne privlači in me ne zanima; takšno veliko težje in z veliko več energije ter truda naredim mamljivo za druge.

Katero fotografsko opremo uporabljate?

Že od malega sem zvesta oboževalka Canona, tako da uporab­ljam canon 5d. Največkrat fotografiram s Canonovim 100-milimetrskim makroobjektivom in s Canonovim 50-milimetrskim objektivom, ki je odličen za kakšne slastne posnetke, pa tudi za fotografijo ljudi. Vsekakor pride prav še kakovostno stojalo za fotoaparat, sploh kadar je treba fotografirati gibanje ali detajle, ki zahtevajo čisto mirno roko. Dodatnih luči in podobno ne uporabljam za hrano, saj nimam takšnega sloga. Sence in prehode svetlobe ustvarjam s kakšnimi materiali, ki so pri roki, včasih je lahko to kakšen prt, zavesa ali bel list papirja. Opažam, da je zelo pomembno, da je fotograf, fotografinja iznajdljiv in odprtega uma ter uporabi materiale, ki so v danem trenutku na voljo.

Povejte nam kaj o filtrih in podobnih pripomočkih, s katerimi dandanes vsak, s telefonom, pravzaprav sliko »naredi« osupljivo.

Sama še vedno zagovarjam fotografiranje s fotoaparatom, ker je razlika v globini in tehniki neprimerljiva s tisto, ki jo narediš s telefonom, tudi če imaš iphone 7+ ... Je pa telefon odličen za hitre »snape«, predvsem pa za igro s teksturami in svetlobo – kar je tudi osnova za osupljivo fotografijo hrane. Najin najljubši filter na instagramu je na primer clarendon.

Kaj pa svetloba, ki je fetiš vsakega fotografa?

Vse fotografije, ki jih lahko vidite na jernejkitchen.com, so posnete pri naravni svetlobi, saj da ta jedi poseben čar. Svetloba se glede na letni čas in čas v dnevu zelo spreminja in s tem ustvarja tudi pristen občutek na fotografiji. Tako na primer jutranja svetloba naredi pri fotografiji zajtrka piko na i, tisto posebno mehkobo in mir, ki ga iščemo pri tem obroku. Zaradi tega se scene v studiu selijo iz prostora v prostor, včasih celo ven, v naravo, da lahko prikaževa tisti pravi občutek, ki ga jed vzbuja.

Kaj pomeni, da vam Jernej »stilira« fotografijo?

To preprosto pomeni, da je Jernej tisti, ki skuha in potem jed tudi postavi na krožnik. Je velik estet in serviranje je zanj nekaj čisto naravnega. Enako se potrudi in enako servira, kadar jeva sama, kadar gostiva družino in prijatelje ali kadar fotografirava, tako da je tudi ta plat pri naju zelo naravna.

Koliko pripomočkov imata, torej raznih podlag, prtičkov, vilic, s čimer se »dozida« vzdušje?

Moja mami in moja babica sta vedno skrbno zbirali čudovite servise, keramiko in porcelan, tako da je ogromno pripomočkov pravzaprav prenesenih iz generacije v generacijo. Če na grobo ocenim, bi rekla, da imava kakšnih 100 krožnikov ter še več kosov pribora in prtičkov. Seveda pa zbirko redno nadgrajujeva (smeh). Najine oči so vedno na preži za kakšnim novim materia­lom, dodatkom, podlogo, bodisi da sva v Ljubljani, na morju ali kje drugje v tujini.

Kaj najraje fotografirate in kaj najraje jeste?

Najraje fotografiram pite in kruh, verjetno prav zato, ker imam to najraje. Pri pitah je ogromno detajlov, ki me kot fotografinjo očarajo, hrustljavost testa, svetlikajoča se krema, razne podrobnosti, prerezi in teksture.

Ali vaša izobrazba, ste arhitektka za notranjo opremo, vpliva na to, kar zdaj počnete in kako to počnete?

Vsekakor. Kot dizajnerka notranje opreme si želim vedno novih dizajnerskih izzivov, kar ustvarjanje scen za fotografiranje in igranje z barvnimi shemami, teksturami, detajli vsekakor je. Enako se dogaja pri opremljanju prostora, le da gre tukaj za drug cilj. Sam postopek razmišljanja, inovativnost, ustvarjanje zgodbe pa so enaki.

Kaj lahko februarja pričakujemo na vajinem blogu?

Za valentinovo sva ustvarila čokoladno torto, ki je prava poslastica, vsekakor jo morate vsi čokoholiki pokusiti, saj je nekaj posebnega. Za pust mislim, da se bova kar držala lanskega recepta za krofe, ki je trenutno zelo priljubljen na pinterestu in je resnično najboljši recept za krofe, kar sva jih kdaj naredila – pa jih ni bilo malo, saj so nama bili krofi največji izziv. Zagotovo se bo na blogu znašel še kakšen recept za juho oziroma mineštro, ki v tem zimskem času ogreje dušo in telo.

Še nekaj, ker smo ravno pred valentinovim: kaj mlade ženske danes pričakujejo od zveze, od življenja, od partnerja? Po vajinih tokratnih jedeh sodeč ne ravno srčkov iz marcipana?

Mislim, da je valentinovo samo opomnik, da nismo samo­umevni – ne ženske ne moški –, da se je treba za ljubljene vedno potruditi, izkazati spoštovanje, zaupanje in seveda kdaj iti tudi iz svojega območja udobja, speči kakšno torto – predlagava čokoladno torto Jernej Kitchen :) - , narediti nekaj za partnerja, kar bi nam bilo sicer težko, in podobno. Malenkosti vsak dan ustvarjajo čudovito zvezo vse leto.